Zdravstveni razvojni forum 2025 je 6. in 7. marca 2025 v Portorožu združil ključne deležnike iz zdravstvenega sektorja, vključno s strokovnjaki, regulatorji, pacientskimi organizacijami in tehnološkimi inovatorji. Glavne teme so bile usmerjene v zagotavljanje kakovosti in varnosti v zdravstvu, implementacijo nove zakonodaje, digitalizacijo in izboljšanje zdravstvene pismenosti.
Prvi dan – Četrtek, 6. 3. 2025
9.15: Tamara Kozlovič, Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu: rešitev, problem ali priložnost?
Povzetek: Predavanje je osvetlilo ključne vidike novega zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, vključno s priložnostmi in izzivi pri njegovi implementaciji.
Ključne ugotovitve:
Zakon je prvi sistemski pristop k spremljanju kakovosti in varnosti v zdravstvu.
Učinkovita implementacija zahteva sodelovanje vseh deležnikov.
Ključni izzivi:
Preprečiti dodatno administrativno obremenitev zdravstvenih delavcev.
Zagotoviti jasne kazalnike za spremljanje kakovosti.
Zaključek: Potrebno bo aktivno spremljanje izvajanja zakonodaje in prilagoditev glede na ugotovljene izzive.
10.30: Franci Gerbec, Kaj prinaša zakon o kakovosti? Vizija, odgovornosti in prve ovire.
Povzetek: Predavanje je poudarilo pomen zakonodajnih sprememb za izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev in izpostavilo prve izzive pri uveljavitvi.
Ključne ugotovitve:
Spremljanje varnostnih incidentov bo omogočilo večjo preglednost.
Pacienti morajo biti aktivno vključeni v procese izboljšav kakovosti.
Ključni izzivi:
Zagotoviti dovolj sredstev za učinkovito izvajanje zakona.
Spodbujati kulturo kakovosti v zdravstvenih ustanovah.
Zaključek: Potrebna je trajna podpora in razvoj dodatnih mehanizmov za uresničitev zakonodajnih ciljev.
11.00: OM: Vizija kakovosti in varnosti – Nova zakonodaja, stari izzivi
Moderator: Biserka Simčič
Sodelujoči: Sladjana Jelisavčić, Tatjana Jevševar, Maja Robič, Dimitrij Klančič
Povzetek: Razprava je osvetlila, kako bo nova zakonodaja vplivala na izvajanje zdravstvenih storitev in kakšne so ovire pri njeni implementaciji.
Ključne ugotovitve:
Pomembno je jasno določiti kazalnike kakovosti.
Boljša povezava med regulatorji in izvajalci je ključna za uspešno implementacijo.
Ključni izzivi:
Uskladitev zakonodajnih sprememb s prakso na terenu.
Spodbujanje proaktivnega pristopa k izboljšanju kakovosti.
Zaključek: Sodelovanje vseh deležnikov in prilagoditve na podlagi izkušenj bodo ključne za uspeh reforme.
Zdravstveni razvojni forum 2025 – Povzetki in zaključki
13.30: Andrej Robida, Kako varno je naše zdravstvo? Pasti in rešitve v praksi
Povzetek: Predavanje je osvetlilo ključne vidike varnosti pacientov in sistemske izzive pri preprečevanju napak v zdravstveni oskrbi.
Ključne ugotovitve:
Potrebna je boljša standardizacija postopkov za zagotavljanje varnosti pacientov.
Kultura varnosti v zdravstvu se mora sistemsko krepiti s stalnim usposabljanjem osebja.
Ključni izzivi:
Premalo sistematičnega spremljanja varnostnih incidentov.
Strah pred sankcijami preprečuje odprt pogovor o napakah.
Zaključek: Potrebno je uvajanje sistemov anonimnega poročanja o napakah in nacionalnih standardov za spremljanje varnosti pacientov.
14.00: OM: Od teorije do prakse: Ali lahko zagotovimo varnost za vse paciente?
Moderator: dr. Danijel Grabar
Sodelujoči: doc. dr. Rok Accetto, Draga Štromajer, Tatjana Pavlin, Jernej Golc, Branka Verdnik Golob, Peter Pustatičnik
Povzetek: Razprava je raziskala, kako lahko teorijo varnosti pacientov učinkovito prenesemo v prakso ter kakšne ovire obstajajo pri implementaciji varnostnih ukrepov.
Ključne ugotovitve:
Potrebna je enotna metodologija za spremljanje varnostnih incidentov.
Digitalizacija lahko močno izboljša varnost pacientov.
Ključni izzivi:
Različne bolnišnice uporabljajo različne varnostne protokole, kar otežuje standardizacijo.
Pomanjkanje usposabljanja o varnostnih protokolih med zdravstvenimi delavci.
Zaključek: Rešitve morajo vključevati izboljšano komunikacijo med izvajalci zdravstvenih storitev, tehnološke inovacije in usklajeno regulacijo.
15.30: Klavdija Kobal Straus, Kakovost v DSO – Izgubljeni člen ali prihodnja prioriteta?
Povzetek: Predavanje je izpostavilo pomen zagotavljanja kakovosti v domovih za starejše občane in varstveno-delovnih centrih.
Ključne ugotovitve:
Kakovost oskrbe v DSO-jih mora postati prednostna naloga zdravstvenega sistema.
Poudarek je na večji integraciji zdravstvenih in socialnih storitev.
Ključni izzivi:
Pomanjkanje kadra in neustrezno financiranje.
Standardizacija oskrbe med različnimi zavodi je še vedno pomanjkljiva.
Zaključek: Rešitve vključujejo povečanje vlaganj v oskrbo starejših, izboljšanje pogojev za zaposlene in boljšo povezavo med zdravstvenimi in socialnimi storitvami.
16.00: OM: Dolgoročna oskrba in kakovost v DSO in VDC – Ali kakovost lahko dohiti potrebe?
Moderator: Mircha Poldrugovac
Sodelujoči: Alen Gril, Breda Pavlenč, Ivanka Limonšek, Boštjan Gomilšek
Povzetek: Razprava je izpostavila izzive in priložnosti pri zagotavljanju kakovostne dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše in varstveno-delovnih centrih.
Ključne ugotovitve:
Standardizacija storitev je nujna za enotno kakovost oskrbe.
Digitalizacija in tehnološke rešitve lahko pripomorejo k večji učinkovitosti.
Ključni izzivi:
Finančna omejitev razvoja dolgotrajne oskrbe.
Pomanjkanje usposobljenega kadra za zagotavljanje kakovostne storitve.
Zaključek: Trajnostne rešitve vključujejo povečanje financiranja, digitalizacijo in izboljšanje pogojev za zaposlene.
16.30: Damjan Florjanič in Matej Keber, Upravljanje s sredstvi v UKC Ljubljana
Povzetek: Predavanje je predstavilo ključne vidike učinkovitega upravljanja s sredstvi v največji zdravstveni ustanovi v Sloveniji.
Ključne ugotovitve:
Transparentno in učinkovito upravljanje s sredstvi omogoča boljše načrtovanje zdravstvene oskrbe.
Digitalna orodja lahko izboljšajo sledljivost in optimizacijo virov.
Ključni izzivi:
Pomanjkanje standardiziranih procesov za upravljanje sredstev v javnem zdravstvu.
Omejena sredstva otežujejo dolgoročno načrtovanje.
Zaključek: Ključ do uspešnega upravljanja sredstev je uporaba digitalnih rešitev, izboljšana preglednost in dolgoročno načrtovanje.
Drugi dan – Petek, 7. 3. 2025
9.00: Valentina Prevolnik Rupel, Nagovor ministrice za zdravje
Povzetek: Ministrica je izpostavila ključne prioritete zdravstvenega sistema, vključno z digitalizacijo, kakovostjo oskrbe in dostopnostjo zdravstvenih storitev.
Ključne ugotovitve:
Krepitev primarne zdravstvene oskrbe je nujna za razbremenitev bolnišnic.
Digitalne rešitve omogočajo učinkovitejše spremljanje zdravstvenih kazalnikov.
Ključni izzivi:
Zagotoviti dovolj sredstev za digitalizacijo zdravstva.
Preprečiti dodatno obremenitev zdravstvenih delavcev.
Zaključek: Potrebna bo postopna implementacija reform z aktivnim spremljanjem učinkov.
9.05: Simon Maljevac, Uvodni nagovor ministra za solidarno prihodnost
Povzetek: Minister je poudaril pomen sodelovanja med zdravstvenim in socialnim sektorjem ter zagotavljanja kakovostne dolgotrajne oskrbe.
Ključne ugotovitve:
Integracija zdravstvenih in socialnih storitev izboljšuje kakovost oskrbe starejših.
Potrebno je zagotoviti ustrezno usposabljanje kadrov v dolgotrajni oskrbi.
Ključni izzivi:
Pomanjkanje sredstev za dolgotrajno oskrbo.
Preobremenjenost obstoječega sistema.
Zaključek: Dolgotrajna oskrba mora postati prednostna naloga zdravstvene politike.
9.05: Vasja Rebec, Digitalne inovacije v zdravstvu: Pot do boljše kakovosti in varnosti obravnave
Povzetek: Predstavljeni so bili primeri digitalnih rešitev, ki izboljšujejo učinkovitost zdravstvenih storitev in varnost pacientov.
Ključne ugotovitve:
Digitalizacija omogoča hitrejše odločanje in zmanjšuje administrativne obremenitve.
Integracija podatkovnih sistemov omogoča boljšo sledljivost zdravljenja.
Ključni izzivi:
Vzpostavitev robustne digitalne infrastrukture.
Zagotavljanje varnosti in zasebnosti podatkov pacientov.
Zaključek: Digitalne rešitve so ključne za prihodnost zdravstva, a jih je treba implementirati premišljeno in z upoštevanjem varnostnih standardov.
9.20: Karla Rener, Merjenje kakovosti življenja in izidov zdravljenja na področju hemofilije
Povzetek: Predavanje je izpostavilo pomen spremljanja kakovosti življenja bolnikov s hemofilijo in njegovo povezavo z izidi zdravljenja.
Ključne ugotovitve:
Spremljanje kakovosti življenja pacientov omogoča bolj prilagojene terapije.
Podatki o izidih zdravljenja so ključni za razvoj novih terapevtskih pristopov.
Ključni izzivi:
Pomanjkanje standardiziranih meril za spremljanje kakovosti življenja.
Potrebna je večja povezanost med zdravniki in pacienti pri oblikovanju terapij.
Zaključek: Celovito spremljanje kakovosti življenja mora postati standard v zdravstveni obravnavi bolnikov s kroničnimi boleznimi.
9.40: OM: Na vrednosti temelječe zdravljenje (NAVTEZ) – merjenje izidov zdravljenja in kako zagotoviti, da inovacije služijo pacientom?
Moderator: Nina Remškar
Sodelujoči: dr. Tanja Španić, prim. mag. Dorijan Marušič, mag. Robert Ljoljo, dr. Petra Rupar in Karla Rener
Povzetek: Razprava je osvetlila pomen vrednostno usmerjenega zdravljenja ter kako merjenje izidov zdravljenja vpliva na izboljšanje zdravstvene oskrbe.
Ključne ugotovitve:
Vrednostno usmerjeno zdravljenje prinaša boljše rezultate za paciente.
Potrebno je sistematično spremljanje in vrednotenje rezultatov terapij.
Ključni izzivi:
Vzpostavitev enotnih kazalnikov za merjenje uspešnosti terapij.
Zagotoviti, da inovacije resnično služijo pacientom in niso le tržno usmerjene.
Zaključek: Pomembno je sodelovanje med zdravstvenimi delavci, pacienti in regulatorji pri oblikovanju sistema vrednostno usmerjenega zdravljenja.
10.55: Anže Droljc, Kako zagotoviti bolj kakovostno in personalizirano zdravstveno oskrbo s pomočjo tehnologije?
Povzetek: Predavatelj je predstavil vlogo digitalnih rešitev pri zagotavljanju personalizirane in kakovostne zdravstvene oskrbe.
Ključne ugotovitve:
Tehnologija omogoča boljše sledenje zdravstvenemu stanju pacientov.
Digitalizacija zdravstvenih podatkov pripomore k hitrejši diagnostiki in zdravljenju.
Ključni izzivi:
Potrebno je zagotoviti varnost in zasebnost podatkov pacientov.
Digitalna orodja morajo biti uporabniku prijazna in dostopna vsem.
Zaključek: Digitalne rešitve so ključnega pomena za prihodnost zdravstva, vendar jih je treba uvajati premišljeno in v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki.
11.30: Mitja Vrdelja, Informiran bolnik, varnejši bolnik – Kako izboljšati zdravstveno pismenost?
Povzetek: Predavanje je osvetlilo pomen zdravstvene pismenosti za varnost pacientov in njihovo sposobnost sprejemanja boljših odločitev o zdravju.
Ključne ugotovitve:
Bolniki, ki razumejo svoje zdravstveno stanje, so bolj aktivni pri svojem zdravljenju.
Informiranost pacientov zmanjša tveganje za napačno uporabo zdravil in nepotrebne hospitalizacije.
Ključni izzivi:
Pomanjkanje enostavno dostopnih in razumljivih informacij o zdravju.
Potrebna je večja vloga zdravstvenih delavcev pri izobraževanju pacientov.
Zaključek: Krepitev zdravstvene pismenosti je ključnega pomena za varnejšo in učinkovitejšo zdravstveno oskrbo.
12.00: OM: Zdravstvena pismenost – Ključ do boljših odločitev
Moderator: asist. dr. Saša Terseglav
Sodelujoči: dr. Rade Pribaković Brinovec, Vesna Marinko, Gregor Cuzak
Povzetek: Razprava je obravnavala pomen zdravstvene pismenosti pri odločanju pacientov in kakovosti zdravstvenih storitev.
Ključne ugotovitve:
Zdravstvena pismenost omogoča boljše sodelovanje pacientov z zdravstvenimi delavci.
Dostop do razumljivih informacij izboljša zaupanje pacientov v zdravstveni sistem.
Ključni izzivi:
Zagotoviti dostopnost informacij v jeziku, ki ga razume vsak pacient.
Spodbujanje večje vloge družinskih zdravnikov pri zdravstvenem opismenjevanju.
Zaključek: Izboljšanje zdravstvene pismenosti prispeva k boljši kakovosti zdravljenja in večji varnosti pacientov.
13.15: dr. Dragan Kovačič, Kdo nosi odgovornost za kakovost: Sistem, izvajalci ali pacienti?
Povzetek: Predavanje je osvetlilo razmerje odgovornosti za kakovost v zdravstvu med sistemom, zdravstvenimi izvajalci in pacienti.
Ključne ugotovitve:
Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu zahteva sodelovanje vseh deležnikov.
Sistem mora ustvarjati pogoje za varno in učinkovito delo izvajalcev.
Pacienti morajo imeti možnost sodelovanja pri izboljšavah kakovosti storitev.
Ključni izzivi:
Zagotoviti jasne mehanizme odgovornosti na vseh ravneh zdravstvenega sistema.
Odpraviti administrativne ovire, ki otežujejo izvajanje kakovostne oskrbe.
Povečati zaupanje med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev.
Zaključek: Ključ do izboljšanja kakovosti je usklajeno delovanje sistema, izvajalcev in pacientov z jasnimi odgovornostmi in transparentnimi mehanizmi spremljanja kakovosti.
13.30: OM: Partnerstvo za kakovost – Skupna odgovornost za prihodnost zdravstva
Moderator: prim. mag. Dorijan Marušič
Sodelujoči: Monika Ažman, prof. dr. Bojana Beović, Štefanija Zlobec, Zvone Novina, dr. Edith Žižek Sapač
Povzetek: Razprava je obravnavala, kako lahko različni deležniki v zdravstvu sodelujejo pri izboljšanju kakovosti zdravstvenih storitev.
Ključne ugotovitve:
Partnerstvo med zdravstvenimi izvajalci, regulatorji in pacienti je ključno za izboljšanje kakovosti.
Digitalizacija in analitika podatkov lahko bistveno prispevata k spremljanju in izboljševanju kakovosti oskrbe.
Potrebna je večja vključenost pacientov pri oblikovanju in vrednotenju zdravstvenih storitev.
Ključni izzivi:
Uskladitev različnih interesov med deležniki v zdravstvu.
Pomanjkanje standardiziranih kazalnikov kakovosti na nacionalni ravni.
Izboljšanje komunikacije med pacienti in zdravstvenimi ustanovami.
Zaključek: Krepitev partnerstva med deležniki in sistematično spremljanje kakovosti sta ključna za prihodnost zdravstvenega sistema. Potrebne so nadaljnje reforme za zagotavljanje boljših in dostopnejših zdravstvenih storitev za vse.
Opomba: Zapis je generiran s pomočjo UI – model ChatGPT 4.0 na podlagi zvočnega zapisa in programa Foruma.
Več o Zdravstveno razvojnem forumu: https://www.planetgv.si/zrf/
Stopite v stik z nami
Od ponedeljka do četrtka 8:00 – 16:00
petek 8:00 – 15:00
Splošni pogoji Politika zasebnosti Naložba v prihodnost
Vse pravice pridržane