Kje se lomi zaupanje v zdravstvu – Od jutranjih novic do skupne kave

Kranjska Gora, 3. oktober 2025

Kateri je najpomembnejši gradnik delujočega zdravstvenega sistema? So to finance, napredna tehnologija ali nova zakonodaja?
Ne, je v svojem odmevnem pozdravnem nagovoru na konferenci Jesenski posvet v zdravstvu 2025 poudarila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (ZSVS).

Tista ključna, a pogosto spregledana komponenta, ki drži sistem pokonci, je zaupanje. Njegova erozija pa ne grozi le z manjšimi razpokami, temveč s porušenjem celotne stavbe.

Na Jesenskem posvetu v zdravstvu je Irena Ilešič Čujovič opozorila, da brez obnove zaupanja na vseh ravneh reforme ne bodo imele učinka – le gasile bodo že goreče pogorišče.

Odnos, ki ga ruši sistemski kaos

Jedro zdravstva so ljudje in odnosi, ki jih gradijo, je izpostavila Ilešič Čujovičeva.
Poudarila je posebno vez med pacientom in zdravstvenim delavcem, ki jo je primerjala z zaupnostjo, kakršno imamo do odvetnika ali duhovnika. A prav ta temeljni odnos je danes ogrožen.

Temelji [zaupanje] nad tem, da se ne zbudimo vsak dan in preberemo v časopisju ali v drugih medijih, da je na poti nek nov zakon nekega novega foruma z nekimi popolnoma novimi rešitvami, ki jih nihče od nas, ki delujemo v zdravstvu, še nikoli ni slišal.

Nenehna negotovost sproža strah in sili deležnike v reaktivno delovanje – v nenehno krizno upravljanje.
Namesto strateškega načrtovanja prevlada “gašenje požara”, ki za seboj vedno pusti “vsaj delno pogorišče”.

K občutku nemoči prispeva tudi dejstvo, da ključna zdravstvena zakonodaja – Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) – že več kot trideset let čaka na posodobitev, ki bi sistem popeljala v 21. stoletje.

Majhne razpoke, ki vodijo do velikih prelomov

Erozija zaupanja se po besedah predsednice sindikata ne dogaja le na makro ravni, ampak se začenja pri vsakodnevnih malenkostih, ki pa imajo dolgoročen učinek.
Opozorila je na nezmožnost sindikatov, da bi presegli partikularne interese in delovali enotno v dobro vseh zaposlenih.

Različna stališča po mojem prepričanju zgolj bogatijo, ne pa razdvajajo.

Še bolj zgovoren je bil primer iz vsakdana zdravstvenih timov.
Nekoč samoumevna skupna skodelica kave, ki je gradila tovarištvo in timski duh, je postala redkost.

Ko na primer zaposleni že dolga leta ne popijejo več kave skupaj v timu, ampak po posameznih poklicih. To so res take malenkosti, ki se vam bodo mogoče zdele banalne, ampak meni se zdijo izjemno pomembne.

Te majhne razpoke v odnosih, skupaj z medijskim poudarjanjem le slabih novic, postopoma rušijo notranje zaupanje med zaposlenimi in zaupanje javnosti v sistem.

Optimizem in poziv k delu

Kljub ostri diagnozi pa Ilešič Čujovičeva ni sklenila v pesimističnem tonu.
Kot “večna optimistka” verjame, da upanje obstaja. Pot do ponovne vzpostavitve zaupanja vidi v spoštljivem dialogu, tehtnih argumentih in zvestobi skupnim ciljem.

Kot primer dobre prakse je izpostavila delovanje lastnega sindikata, kjer z združevanjem vseh profilov, “od zdravnikov do strežnic”, dokazujejo, da je usklajevanje različnih interesov mogoče in nujno.

Po mojem prepričanju le na podlagi in zaradi zaupanja sistem lahko stoji, pa sistem lahko tudi pade.

Njen končni apel je bil jasen: zaupanje ni samoumevno, temveč vrednota, ki jo je treba aktivno graditi, negovati in braniti. To je osrednja naloga vseh, ki želijo slovensko zdravstvo rešiti pred kolapsom in ga usmeriti v stabilno prihodnost.

Jesenski posvet v zdravstvu

Največji strokovni dogodek, ki vsako jesen poveže ključne odločevalce in praktike slovenskega zdravstva. Osrednja tema leta 2025 je bila kriza zaupanja in iskanje rešitev za prihodnost sistema. https://www.planetgv.si/posvetvzdravstvu/

Zdravstveni razvojni forum

Dogodek, posvečen inovacijam, razvoju in povezovanju znanja med zdravstvenimi strokovnjaki ter gospodarstvom. Forum spodbuja sistemske in trajnostne spremembe v zdravstvu. https://www.planetgv.si/zrf/