Depolitizacija in profesionalizacija upravljanja – Klic k nadstrankarskemu dogovoru

Kranjska Gora, 2.–3. oktober 2025

Ali je družbena pogodba med državo in pacientom, ki temelji na obljubi pravočasne in kakovostne zdravstvene oskrbe v zameno za obvezne prispevke, dokončno prelomljena? To vprašanje je kot senca lebdelo nad osrednjo okroglo mizo konference Jesenski posvet v zdravstvu 2025, ki je v Kranjsko Goro privabila ključne odločevalce in strokovnjake.

V dvorani, polni tistih, ki vsak dan živijo in dihajo z zdravstvenim sistemom, so se soočili predstavniki parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, da bi odgovorili na vprašanje: Komu lahko pacient zaupa – in zakaj?

Na Jesenskem posvetu v zdravstvu so se politiki in stroka soočili s pozivom k depolitizaciji in profesionalizaciji vodenja. Ključni sklep: politika se mora umakniti iz upravljanja zdravstva.

Skupni imenovalec: Politika mora izstopiti iz upravljanja

Če je bil v razpravi en trenutek, ko so glave v panelu in dvorani prikimavale skoraj soglasno, je bil to poziv k umiku politike iz upravljanja javnih zdravstvenih zavodov.
Iva Dimic (NSi) je bila neposredna in kot primer slabega političnega kadrovanja izpostavila UKC Maribor, ki je po menjavi vodstva zdrsnil iz pozitivnih številk v težave. Njena trditev, da je denarja v sistemu dovolj, a je zaradi slabe organizacije in političnega vmešavanja slabo razporejen, je odmevala kot mantra, ki jo ponavljajo mnogi na desni sredini.

Ali je treba pol depolitizirat v bistvu upravljanje zdravstvenih zavodov, tudi javnih, in uveljaviti predvsem načelo kompetence in znanja? Absolutno.

Podobnega mnenja je bila tudi dr. Alenka Forte (SDS), ki je zagovarjala prehod na avstrijski model regionalizacije in profesionalnega upravljanja, kjer se politika umakne in vodenje prevzamejo strokovnjaki z licenco.
Tudi nekdanji minister za zdravje Janez Poklukar (stranka dr. Vladimirja Prebiliča) je poudaril nujnost sistemskih sprememb, kot sta ločitev upravljavske in nadzorne funkcije v svetih zavodov.

Večina panelistov se je strinjala, da sedanji zakon o zavodih, ki enako obravnava bolnišnico z osem tisoč zaposlenimi in muzej s petimi, ni več primeren za kompleksnost sodobnega zdravstva.
Konsenz o potrebi po kompetentnem vodenju je tako edina trdna točka, na kateri bi se lahko gradil prihodnji dialog.

Bojna črta: Kdo bo skrajšal čakalne vrste – javni sistem ali vsi?

Medtem ko je bila potreba po boljšem upravljanju točka spajanja, pa je vprašanje, kako konkretno rešiti najbolj pereč problem – čakalne dobe – postalo ostra ločnica.
Na eni strani sta predstavnika leve sredine, mag. Tamara Kozlovič (Gibanje Svoboda) in dr. Branko Gabrovec (SD), poudarjala nujnost krepitve javnega zdravstvenega sistema.
Dr. Gabrovec je bil v svojem stališču neomajen in je opozoril:

Če odpremo ta vrata popolnoma, potem je konec našim javnim zdravstvenim sistemom.

Na nasprotnem bregu so stali predstavniki desnosredinskih strank in Fokusa.
Iva Dimic in dr. Alenka Forte sta zagovarjali načelo denar sledi pacientu, ki bi bolniku omogočilo, da storitev opravi pri kateremkoli izvajalcu, javnem ali zasebnem, če je čakalna doba presežena.
mag. Mirko Stopar (Fokus) je podprl vključitev vseh razpoložljivih kapacitet kot edino pragmatično rešitev za takojšnje lajšanje stisk pacientov.

Ideološki razkol ostaja – med strahom pred razgradnjo javnega sistema in nestrpnostjo do neučinkovitosti obstoječega.

Človeški obraz sistemske krize: Ko številke postanejo usode

V razpravi je Janez Poklukar opozoril na bistvo – pacienta.

Čakalne vrste niso številke. Čakalne vrste so čas, v katerem ljudje umirajo.

Moderator Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije, je razpravo podkrepil s podatki: skoraj 30.000 čakajočih nad dopustno dobo v dermatologiji, več kot 23.000 v ortopediji in skupno 30.000 v kardiologiji in nevrologiji.
Državljani pa letno za zdravstvene storitve, ki bi morale biti krite iz obveznega zavarovanja, plačajo približno 750 milijonov evrov iz lastnega žepa.

Ti podatki kažejo, da sistem ne izpolnjuje svoje osnovne funkcije in ustvarja socialno neenakost – tisti z denarjem si lahko kupijo pot mimo vrste, ostali pa ostajajo ujetniki sistema.

Nujnost nadstrankarskega dogovora: Utopija ali edina pot naprej?

Kljub razlikam se je kot edini možni izhod iz trenutne paralize izrisala potreba po nadstrankarskem dogovoru o prihodnosti zdravstva.
Dr. Branko Gabrovec je poudaril, da zdravje njegovega otroka in staršev “ni politična tema in ne sme biti politična tema.”
Tudi mag. Tamara Kozlovič je izrazila željo po sodelovanju, a hkrati dvom v iskrenost vseh akterjev, saj se zavedajo, da se volitve lažje zmagujejo s kaosom kot s kompromisi.
Dr. Tadej Ostrc (Demokrati) je opozoril na paradoks, da ljudje zaupajo zdravnikom, ne pa sistemu, kar kaže, da je težava v organizaciji in politiki, ne v stroki.

Apel k poenotenju je prišel tudi iz publike.
Dorjan Marušič je politike pozval, naj podpišejo zavezo, da bo “politika v roku petih let izstopila iz zdravstva”, medtem ko je dr. Erik Brecelj poudaril, da so vsi problemi rešljivi, če obstaja volja in se preneha z zakulisnimi igrami.

Brez dolgoročnega, vsaj 15-letnega nacionalnega konsenza, ki bo preživel menjave vlad, bodo reforme le kozmetični popravki na potapljajoči se ladji.

Zaključek: Pacient ne more več čakati

Okrogla miza v Kranjski Gori ni ponudila čarobne formule za ozdravitev slovenskega zdravstva, je pa jasno pokazala, da obstajajo področja, kjer je dogovor mogoč – predvsem pri nujni profesionalizaciji vodenja javnih zavodov.
Hkrati je razkrila globok ideološki razkol glede vloge zasebništva, ki bo očitno osrednja tema prihodnjih volitev.

Najmočnejše sporočilo pa prihaja iz publike: pacienti ne morejo več čakati.
Njihov poziv je jasen – presežite delitve, poiščite kompromis in končno zgradite sistem, ki bo deloval za ljudi.
V nasprotnem primeru bo zaupanje, temelj odnosa med zdravnikom in pacientom, dokončno izgubljeno.

Jesenski posvet v zdravstvu

Največji strokovni dogodek, ki vsako jesen poveže ključne odločevalce in praktike slovenskega zdravstva. Osrednja tema leta 2025 je bila kriza zaupanja in iskanje rešitev za prihodnost sistema. https://www.planetgv.si/posvetvzdravstvu/

Zdravstveni razvojni forum

Dogodek, posvečen inovacijam, razvoju in povezovanju znanja med zdravstvenimi strokovnjaki ter gospodarstvom. Forum spodbuja sistemske in trajnostne spremembe v zdravstvu. https://www.planetgv.si/zrf/