Požari, poplave in droni – Zakaj mora zdravstveni sistem postati trdnjava odpornosti

Kranjska Gora, 2.–3. oktober 2025

Na Jesenskem posvetu v zdravstvu 2025 v Kranjski Gori je provokativna okrogla miza odprla temo, ki sega onkraj čakalnih vrst in financiranja. Strokovnjaki z različnih področij so odločevalce soočili z neprijetnim vprašanjem: ali je slovenski zdravstveni sistem, kot steber socialne varnosti, resnično pripravljen na prihodnost, zaznamovano s podnebnimi spremembami, krizami in nepredvidljivimi šoki?

Mag. Dorjan Marušič je razpravo z naslovom »Ali je kaj upanja za ZAzaupanje v zdravstvu?« odprl z mislijo, da mora zdravstvo postati trdnjava odpornosti – sistem, ki ne reagira le na krize, temveč jih zna predvideti in zdržati.

V razpravi so sodelovali dr. Dimitrij Klančič, direktor bolnišnice in poznavalec zdravstvenega sistema, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in članica Medvladnega panela za podnebne spremembe, ter dr. Andreja Kutnar, znanstvenica s področja obnovljivih materialov. Skupaj so oblikovali močno sporočilo: zaupanje v zdravstvo prihodnosti se bo merilo po njegovi odpornosti na zunanje šoke – vročinske valove, poplave, energetske krize in družbene pretreske.

Temelji zaupanja na preizkušnji: od COVID-19 do kraškega požara

Dimitrij Klančič je poudaril, da Slovenci še vedno močno zaupamo javnemu zdravstvu, kar se je dokazalo v času pandemije COVID-19. Kljub začetnim težavam je sistem pokazal prilagodljivost in predanost zaposlenih.

Toda opozoril je na resne ranljivosti – infrastrukturo, ki ni pripravljena na nove razmere.

»Bolnišnica v Šempetru stoji na poplavnem območju, med požarom na Krasu pa smo bili v dimu in pepelu. To niso več hipotetične situacije – to je realnost.«

Požari, poplave in ekstremni vremenski dogodki so pokazali, da zdravstvene ustanove niso zgrajene za prihodnost. Po njegovem mnenju vprašanje ni več, če bo prišlo do naslednje krize, ampak kdaj – in kako jo bo sistem prestal.

Počasnost sistema proti hitrosti sprememb

Na to se je navezala prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je izpostavila neskladje med hitrostjo sprememb v okolju in počasnostjo institucionalnih odzivov.

»Spremembe se dogajajo hitreje, kot se sistem lahko prilagodi. Če želimo preživeti, moramo vlagati v znanje, trening in odpornost.«

Pozvala je k proaktivnim ukrepom: gradnji energetsko učinkovitih in samooskrbnih stavb, usposabljanju zdravstvenih ekip za delovanje v kriznih razmerah in strateškemu vlaganju v odpornost.
Njene besede so bile tudi opozorilo politiki: prihodnost ne bo »vedno tako lepa, kot je zdaj« in denar za odpornost ni strošek, ampak naložba v preživetje.

Zdravje, zgrajeno iz lesa: skriti potencial naših stavb

Dr. Andreja Kutnar je poudarila, da odpornost ni le zunanja – skriva se tudi v načinu, kako gradimo in oblikujemo prostore, v katerih živimo in delamo.

»Če gremo nekaj kilometrov čez mejo v Avstrijo, imajo bolnišnice iz lesa. Mi pa na tem področju žal zaostajamo.«

Opozorila je, da ljudje 80 % časa preživimo v zaprtih prostorih, zato imajo materiali in arhitektura ključno vlogo pri zdravju. Les kot obnovljiv material izboljšuje kakovost zraka, počutje in zmanjšuje stres. Slovenija bi morala zato, kot je dejala, vključiti leseno gradnjo tudi v javno zdravstveno infrastrukturo.
Poudarila je primer Fakultete za vede o zdravju v Izoli, ki bo največja lesena stavba v državi – simbol novega, bolj zdravega pristopa.

Strateška avtonomija namesto političnega vmešavanja

Vsi govorci so se strinjali, da je prekomerno politično vmešavanje ena največjih ovir za dolgoročno načrtovanje.
Kratkoročni politični cikli in stalne menjave vodstev preprečujejo razvoj strategij, ki bi bile usmerjene v prihodnost.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: »Jaz vedno trdim, da to, da denarja ni, je ena največjih laži, na kateri smo nasedali znanstveniki pa zdravstvo. Poglejte, ko je vojna, denar vedno je.«

Njen poziv je bil jasen: denarja ne primanjkuje, primanjkuje politične volje in dolgoročne vizije. Rešitev vidi v povečanju avtonomije zdravstvenih zavodov in v sistemskem izobraževanju vodstvenih kadrov za strateško upravljanje.

Upanje je, a ni samoumevno

Zaključek razprave je prinesel previden optimizem. Slovenija ima dobro osnovo – strokovnjake, javno zaupanje in solidno infrastrukturo.
A kot so se strinjali govorci, prihodnost zdravstva ne more temeljiti zgolj na zdravljenju bolezni, temveč na sposobnosti sistema, da zdrži in deluje tudi v izrednih razmerah.

»Zdravstveni sistem mora postati del nacionalne varnostne infrastrukture – odporen, prožen in pripravljen na prihodnost.«

Zdravstvo prihodnosti bo merjeno po svoji odpornostni vrednosti, ne le po številu ozdravljenih pacientov. Ali bo politika to razumela in dopustila, da postane zdravstvo trdnjava odpornosti – to ostaja ključno vprašanje.

Jesenski posvet v zdravstvu

Največji strokovni dogodek, ki vsako jesen poveže ključne odločevalce in praktike slovenskega zdravstva. Osrednja tema leta 2025 je bila kriza zaupanja in iskanje rešitev za prihodnost sistema. https://www.planetgv.si/posvetvzdravstvu/

Zdravstveni razvojni forum

Dogodek, posvečen inovacijam, razvoju in povezovanju znanja med zdravstvenimi strokovnjaki ter gospodarstvom. Forum spodbuja sistemske in trajnostne spremembe v zdravstvu. https://www.planetgv.si/zrf/