S teorijo omrežij do boljšega zdravja

Kranjska Gora, 2.–3. oktober 2025

Kako rešiti pereče težave slovenskega zdravstva – od čakalnih vrst do pomanjkanja zaupanja?
Odgovor po mnenju prof. dr. Dragana Marušiča ne leži v dodatnih finančnih injekcijah ali novih administrativnih ukrepih, temveč v koreniti spremembi načina razmišljanja.

Na konferenci Jesenski posvet v zdravstvu 2025, ki je zbrala ključne odločevalce in strokovnjake, je Marušič s predavanjem S teorijo omrežij do boljšega zdravja ponudil analitičen pogled na sistem, ki se prepogosto utaplja v lastni kompleksnosti.

Prof. dr. Dragan Marušič je poudaril, da zdravstvo ni treba zapletati z novimi plastmi pravil – ampak ga razumeti kot mrežo povezav, kjer mora biti v središču odnos med zdravnikom in pacientom.

Nevarnost “zelo hitrih” rešitev

Jedro Marušičevega sporočila je bilo opozorilo pred ustvarjanjem dodatnih plasti kompleksnosti v želji po rešitvah. Kot konkreten primer je izpostavil uvedbo stopnje “zelo hitro” pri napotnicah, ki naj bi razbremenila kategorijo “hitro”.

Če pogledate, to je popoln udarec v prazno.

Namesto izboljšanja se je velik del napotnic zgolj preselil iz ene kategorije v drugo, s čimer se je pritisk v sistemu povečal.
Ta pojav je Marušič poimenoval “nezaključena zanka” – situacijo, kjer problemov ne rešimo pri izvoru, temveč jih zgolj premaknemo na višjo raven, kjer postanejo še večji.

Ko greste v višji sistem, morate [probleme] zapret in ne ustvarit [novih], ker v bolj kompleksnem sistemu boste ustvarili samo še večje probleme, če boste te male probleme samo prenesli na drugo raven.

Po njegovem mnenju ta vzorec presega čakalne vrste in zajema celoten zdravstveni sistem, v katerem večstopenjsko prelaganje odgovornosti – od zdravstvenih domov do bolnišnic – vodi v neučinkovitost in izgorevanje kadra.

Algoritem namesto čakanja v vrsti

Da ne gre zgolj za teoretične ideje, je Marušič predstavil praktičen primer uporabe matematičnih modelov pri reševanju pomanjkanja osebnih zdravnikov.
Namesto kaotičnih razpisov, kjer ljudje “čakajo že od treh zjutraj”, teorija omrežij omogoča racionalno rešitev z algoritmi, ki optimizirajo razporeditev pacientov glede na kriterije, kot so število zdravnikov, starostne skupine in geografska dostopnost.

Matematika nam omogoča, da problem razdelimo, ga modeliramo in z algoritmom najdemo najbolj pravično in učinkovito rešitev.

Takšen pristop ne bi le odpravil logistične težave, ampak bi tudi povečal pravičnost in transparentnost zdravstvenega sistema.
Z znanstvenimi orodji bi bilo mogoče nadomestiti improvizacijo in vzpostaviti stabilnost, ki temelji na logiki in dokazih.

O prioritetah in prihodnosti

V zaključku je Marušič razširil razpravo na širše družbene razsežnosti.
Opozoril je, da učinkovit zdravstveni sistem ni odvisen le od tehnologije, ampak od vrednot, ki jih kot družba postavljamo v ospredje.

Civilizacije začnejo propadati, ko začnejo več vlagati v zabavljače kot v raziskovalce in ključne poklice.

Izpostavil je pomen pravilnega razmerja med skrbjo za posameznika, skupnost in prihodnje generacije.
Njegov sklepni poudarek je bil jasen: prihodnost zaupanja vrednega zdravstva ne temelji na novih, zapletenih pravilih, temveč na pogumu, da sistem poenostavimo in uporabimo orodja znanosti za njegovo optimizacijo.

Jesenski posvet v zdravstvu

Največji strokovni dogodek, ki vsako jesen poveže ključne odločevalce in praktike slovenskega zdravstva. Osrednja tema leta 2025 je bila kriza zaupanja in iskanje rešitev za prihodnost sistema. https://www.planetgv.si/posvetvzdravstvu/

Zdravstveni razvojni forum

Dogodek, posvečen inovacijam, razvoju in povezovanju znanja med zdravstvenimi strokovnjaki ter gospodarstvom. Forum spodbuja sistemske in trajnostne spremembe v zdravstvu. https://www.planetgv.si/zrf/