Slovensko zdravstvo ni v kaosu – resnica, temelječa na podatkih

Kranjska Gora, 2. oktober 2025

Na Jesenskem posvetu v zdravstvu je kirurg dr. Erik Brecelj z ostrim in s podatki podprtim predavanjem razbil mit o razpadu javnega sistema. Opozoril je, da zgodbe o katastrofi širijo interesne skupine, ki se bojijo nujnih sprememb, medtem ko realni podatki kažejo presenetljivo drugačno sliko.

Ali slovensko zdravstvo resnično razpada pred našimi očmi? Bomo jutri ostali brez zdravnikov, ker bodo vsi pobegnili v tujino ali zasebni sektor? Če bi sodili zgolj po medijskih naslovih in izjavah nekaterih stanovskih organizacij, bi bil odgovor pritrdilen. A kaj, če je ta podoba kaosa skrbno zgrajena iluzija, ki služi ohranjanju netransparentnega sistema in preprečevanju reform?

Prav to vprašanje je v središče svojega odmevnega predavanja z naslovom »Resnica, temelječa na laži« na konferenci Jesenski posvet v zdravstvu postavil priznani kirurg dr. Erik Brecelj. Pred polno dvorano odločevalcev in strokovnjakov je brez dlake na jeziku razkril, kako se z manipulacijo podatkov in ustvarjanjem panike sistematično zavira napredek.

Na Jesenskem posvetu v zdravstvu razpravljamo o resnici in mitih slovenskega zdravstva – o podatkih, reformah in odgovornosti odločevalcev. Pridružite se razpravi o dejstvih, ne o iluzijah.

Mit o eksodusu zdravnikov: Kaj v resnici pravijo številke?

Eden najmočnejših in najbolj vztrajnih mitov, s katerim se po besedah Breclja ustvarja panika, je trditev o množičnem odhajanju zdravnikov iz javnega sistema.
Medtem ko se v javnosti širijo alarmantne zgodbe, ki jih pogosto povzema tudi Zdravniška zbornica, uradni podatki Statističnega urada in NIJZ rišejo povsem drugačno sliko.

»Če poslušate medije, je vse šlo ven,« je bil kritičen Brecelj, preden je postregel s konkretnimi številkami. Število zdravnikov v UKC Ljubljana se je med oktobrom 2023 in aprilom 2025 povečalo za 5 %, na Onkološkem inštitutu celo za 14 %. Prav tako podatki kažejo, da se število zdravnikov v javnem sistemu v Sloveniji letno povečuje za približno 4 %.

Kje je torej ta famozni eksodus? Brecelj je izpostavil, da gre za načrtno strategijo strašenja, ki služi kot orodje pritiska proti kakršnimkoli spremembam.
Z močnim citatom je ponazoril nesmiselnost takšnega početja:

»Kje je ta eksodus zdravnikov v tujino? A stalno poudarjamo in strašimo ljudi, ker ne želimo, da se kaj spremeni, ker smo v Sloveniji pripravljeni ne zaradi zrezkov biti krav, zaradi grižljaja.«

Ta metafora jasno kaže, kako so posamezni parcialni interesi pripravljeni žrtvovati stabilnost celotnega sistema za ohranitev lastnih, pogosto majhnih koristi.

Vojna za denar: Zakaj je zakon o ZZZS ključna bitka?

Brecelj je bil neposreden: osrednji problem slovenskega zdravstva ni pomanjkanje denarja, temveč boj za nadzor nad sredstvi, ki jih upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Kot srž problema je izpostavil netransparentno porabo in sistemske nepravilnosti, ki so nekaterim omogočale enormne zaslužke na račun javne blagajne.

To je ponazoril s konkretnim primerom iz preteklosti Onkološkega inštituta, kjer je ZZZS dolga leta plačeval draga zdravila po visoki »planirani ceni«, čeprav je bila realna nabavna cena bistveno nižja. Inštitut je na ta račun ustvarjal velike presežke, ko pa se je ta model financiranja uredil, je zašel v poslovne težave – kar je dokaz, da je posloval na napačnih temeljih.

Prav zato je, po mnenju Breclja, novela zakona o ZZZS, ki zavodu daje večja pooblastila in zahteva transparentnost, tarča silovitih napadov.
Ta zakon je po njegovih besedah absolutni temelj vsake prihodnje reforme. Brez urejenega in transparentnega sistema financiranja so vsi ostali ukrepi obsojeni na propad.

»Zakon [o ZZZS] je v vrsti zablokiran in velika odgovornost vlade je, da bo ta zakon sprejet. Če ne bo sprejet, je vse tisto, kar se je ministrstvo za zdravje trudilo, lahko vržete v Ljubljanico.«

Sporočilo za prihodnost: Podatki pred paniko

Predavanje dr. Erika Breclja na Jesenskem posvetu v zdravstvu je bilo več kot le predstavitev; bil je poziv k streznitvi in opustitvi histerije.
Njegovo glavno sporočilo je, da so rešitve za slovensko zdravstvo dosegljive, a le, če se bodo odločitve sprejemale na podlagi realnih podatkov in ne na podlagi umetno ustvarjenega vtisa kaosa.

Za prihodnost slovenskega zdravstva bo ključno, da odločevalci prepoznajo in se zoperstavijo interesnim igram v ozadju ter vztrajajo pri sistemskih spremembah, ki prinašajo transparentnost in učinkovitost – začenši z nujno potrebnim zakonom o ZZZS.

Jesenski posvet v zdravstvu

Največji strokovni dogodek, ki vsako jesen poveže ključne odločevalce in praktike slovenskega zdravstva. Osrednja tema leta 2025 je bila kriza zaupanja in iskanje rešitev za prihodnost sistema.
https://www.planetgv.si/posvetvzdravstvu/

Zdravstveni razvojni forum

Dogodek, posvečen inovacijam, razvoju in povezovanju znanja med zdravstvenimi strokovnjaki ter gospodarstvom. Forum spodbuja sistemske in trajnostne spremembe v zdravstvu.
https://www.planetgv.si/zrf/