Upravljanje zdravstvenega sistema na podlagi podatkov


25. september 2019

od 9.00 do 17.30

DNIURMINUTSEKUND

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Jakopičeva dvorana
Miklošičeva cesta 24, Ljubljana

Vsaka učinkovita in prodorna zdravstvena politika mora uporabljati podatke!


Uspešno in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema je pomembno za zadovoljstvo vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Sistem, ki bo modern, dolgoročno finančno vzdržen, prilagojen demografskim spremembam, z visoko določenimi standardi in normativi ter široko paleto orodij, ki bodo omogočala uresničevanje le-teh, so cilji katere smo prepoznali na lanskoletnem jesenskem posvetu, v sodelovanju mnogih strokovnjakov s področja zdravstva, kot tudi prisotnih udeležencev.

Mnogih prednostnih področij aktualne politike in prepoznanih ukrepov (skrajševanja čakalnih dob in vrst, racionalizacija mreže zdravstvenih organizacij, povečanje finančnih sredstev za zdravstvo ob zagotovitvi finančne vzdržnosti in stabilnosti zdravstvenega sistema, povečanje učinkovitosti javne zdravstvene mreže, definiranje košarice pravic zdravstvenih storitev, zagotavljanju kakovosti in varnosti v zdravstvu) brez ustreznih in pravilnih podatkov, ne bo možno realizirati in popeljati na pot izboljšav, modernizacije ter zadovoljevanja etičnih, kvalitativnih in strokovnih potreb, tako pacientov, kot zdravnikov.

Vsaka učinkovita in prodorna zdravstvena politika mora uporabljati podatke, zato bo to tudi osrednja tema letošnjega septembrskega posveta. Zbiranje, analiza, uporaba podatkov in njihova pretvorba v informacije morajo predstavljati obvezno prakso v kolikor želimo večjo preglednost, zanesljivost, varnost in kakovost zdravstvenega sistema. V Sloveniji je nujna vzpostavitev enotne baze podatkov. Odločanje na podlagi dokazov ni mogoče doseči le z digitalizacijo podatkov, temveč tudi z integracijo in analizo podatkov, kar je pogoj za učinkovito odločanje.

Pred nami je veliko izzivov, ki bi doprinesli k izboljšanju obstoječega stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu:

• povezljivost informacijskih sistemov med zdravstvenimi zavodi,
• racionalizacija mreže zdravstvenih organizacij,
• okrepitev primarnega zdravstva,
• digitalizacija podatkov z integracijo in analizo podatkov,
• strateški pristop k upravljanju čakalnih dob na podlagi podatkov, ki morajo biti dostopni javnosti,
• vsi partnerji vpleteni v sistem zdravstvenega varstva morajo odločati na podlagi enakih podatkov, pridobljenih in podprtih z ustrezno informacijsko strukturo.

Za realizacijo vseh navedenih izzivov je nujno takojšnje ukrepanje!

Politiki in izvajalcem želimo omogočiti lažje sprejemanje odločitev, lažje načrtovanje strategij razvoja v prihodnosti ter lažje upravljanje javnih zdravstvenih zavodov na podlagi obstoječih podatkov, zato vas v sodelovanju s priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki vabimo, da se nam pridružite na jesenskem posvetu 25. septembra 2019 v Ljubljani.


Program

Sreda, 25. september 2019
8.00 - 9.00

Sprejem in registracija

9.00 - 9.10

Uvodni pozdrav

9.10 - 9.20

Uvodni nagovor
Marjan Sušelj, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

9.20 - 9.40

Od koga naj se učimo? Trendi, strategije in uporaba podatkovnih znanosti ter tehnologij v zdravstvu *
Prof. dr. Stjepan Orešković, Medicinska fakulteta v Zagrebu, Center za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks, Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije za HIV, Hrvaška

9.40 - 10.00

Rezultat zdravljenja: realnost ali utopija
Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing., samostojni svetovalec

Postavitev treh temeljev kakovosti in varnosti sistema je predpogoj dolge poti nadgradnje zdravstvenega sistema usmerjenega v rezultat oskrbe. Standardizirani kazalniki vložkov, procesov in rezultatov morajo postati glavno orodje vseh deležnikov zdravstvenega sistema, od upravljalcev, plačnikov, izvajalcev do uporabnikov. Vzpostavitev strukture z neodvisno, nacionalno agencijo za kakovost, promocija procesov in vgraditev vzpodbud na podlagi pravilnih kazalnikov bi morala postati skupna zaveza v kolikor se želimo umestiti v realno okolje merljivosti rezultatov zdravljenja.

10.00 - 10.20

Uporaba napovednih algoritmov in računalniške tehnologije za zmanjšanje padcev v bolnišnicah **
Dr. Stuart Hendry, RiniGARD d.o.o.

Rinicare je zbral pomembno podatkovno bazo, ki vključuje vse meritve, opravljene na oddelkih za intenzivno nego, vključno z neprekinjenimi življenjskimi znaki, kot so EKG, krvni tlak in temperaturni podatki, več tisoč bolnikov v zadnjih petih letih, ter ustvaril edinstveno in eno najcelovitejših, čistih podatkovnih zbirk na svetu, ki status bolnika opisujejo iz sekunde v sekundo. Ta podatkovni bazen je družbi Rinicare omogočil, da z lastnimi zmogljivostmi umetne inteligence skupaj z vodilnimi univerzami v Veliki Britaniji oblikuje številne prediktivne algoritme, katerih cilj je izboljšanje rezultatov zdravljenja pacientov, in strojne rešitve za preprečevanje škodljivih dogodkov pacientov, kot so padci, in tako prihrani stroške zdravstvenega varstva. V središču predstavitve bo produkt SAFE za identifikacijo in napovedovanje bolnikov z visokim tveganjem padca.

10.20 - 10.35

Razprava

10.35 - 11.00

Odmor za kavo in druženje

11.00 - 11.20

Podatki v zdravstveni negi – kateri so pravi?
Monika Ažman, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

V slovenskem zdravstvenem sistemu se podatki zbirajo na več različnih mestih, zaradi česar pogosto prihaja do manipulacij z njimi ter do sprejemanja odločitev na podlagi nepopolnih, včasih celo napačnih podatkov. Da bo zdravstveni sistem učinkovito zagotavljal kakovostne in varne storitve pacientom, izvajalcem v zdravstvenih timih pa omogočal boljše delovne pogoje za učinkovitejše delo, je potrebna vzpostavitev enotne baze podatkov. Le tako bo omogočeno učinkovito odločanje na podlagi pravilnih, celovitih podatkov.
Zgolj na podlagi kakovostnih in celovitih podatkov je mogoče tudi pristopiti k dolgoročnemu in strateškemu načrtovanju kadrovskih virov v zdravstvu v skladu s spreminjajočimi se potrebami po zdravstveni obravnavi vedno starejše in bolj bolne populacije ter pristopiti k sprejetju nacionalnega programa za načrtovanje, zagotavljanje, upravljanje in razvoj kadrov v javnem sistemu zdravstvenega varstva, katerega sprejetje je nujno potrebno.

11.20 - 11.40

Ali lahko sistem zagotavljanja kakovosti znotraj Zdravniške zbornice Slovenije vpliva na izobraževanje zdravnikov in zobozdravnikov? Kje smo in kam gremo…?
Boštjan Kersnič, dr. med., Splošna bolnišnica Novo mesto

11.40 - 11.55

Razprava

11.55 - 13.00

Odmor s prigrizkom

13.00 - 13.20

Upravljanje s podatki pri kroničnih boleznih *
Mario Ravić, Ericsson NikolaTesla d.d., Hrvaška

Evropsko prebivalstvo je danes močno obremenjeno z nenalezljivimi kroničnimi boleznimi. Razpoložljivost podatkov v sistemih eZdravja je priložnost za upravljanje nenalezljivih kroničnih bolezni na podlagi podatkov. Vendar pa se je treba prej spopasti z izzivom kakovosti in integracije teh podatkov. Predstavljeni bodo različni pristopi k pripravi podatkov in analizi kakovosti za reševanje teh težav.

13.20 - 13.40

Zbiranje, analiza in uporaba podatkov pri vodenju splošne bolnišnice
Janez Lavre, dr. med., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Množica podatkov, ki dnevno nastajajo v vsaki splošni bolnišnici mora biti ustrezno zajeta, urejena, obdelana, analizirana, kritično ocenjena, posredovana in pripravljena za sprejemanje odločitev. Odločevalec mora nujno poznati posamezne točke, kjer lahko zajete podatke na vsaki stopnji obdelave prevri, preveri zato, da jim lahko zaupa. Ali so vsi ti postopki že digitalizirani? Ali so analize avtomatsko računalniško podprte? Kako visoka je lahko stopnja zaupanja v zbrane in obdelane podatke? Kako pravilne so sprejete odločitve za delo in razvoj bolnišnice? Kako visoko je zaupanje v te podatke za varno, strokovno in kakovostno obravnavo pacientov?

13.40 - 14.00

Podatkovna baza o starejših SHARE – pomemben vir bodočega upravljanja zdravstvenega sistema na podlagi podatkov
Dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi (SHARE) je interdisciplinarna mednarodna panelna baza mikropodatkov o zdravju, socialno-ekonomskem položaju ter socialnih in družinskih omrežjih približno 140.000 posameznikov, starih 50 let ali več (opravljenih je bilo približno 380.000 intervjujev). SHARE zajema 27 evropskih držav in Izrael. V predstavitvi bomo najprej prikazali njeno kratko zgodovino, značilnosti in možnosti, ki jih ponuja, še posebej z vidika zdravja in zdravstvenega sistema, ki sta ključna modula raziskave. Predstavili bomo dosedanje uporabe te podatkovne baze na področjih raziskovanja zdravstvenega sistema in oskrbe ter dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, posebej pri pripravi predlogov reform. Osredotočili se bomo na nekaj vsebinskih vidikov raziskave z vidika zdravja: podatke o zdravilih, boleznih, duševnem zdravju, kognitivnih funkcijah ter uporabi zdravstvene oskrbe. Pokazali bomo tudi nekaj poti nadaljnje uporabe pri načrtovanih bodočih ukrepih in upravljanju zdravstvenega sistema na podlagi podatkov nasploh.

14.00 - 14.20

Aktivna vloga bolnikov in združenj bolnikov pri personaliziranem zdravljenju
Dr. Tanja Španić, dr. vet. med., Europa Donna Slovenija

14.20 - 14.35

Razprava

14.35 - 15.10

Odmor za kavo in druženje

15.10 - 15.30

Vzpostavitev nacionalnih kliničnih registrov - pot do kazalnikov kakovosti obravnave bolnikov? (primer Kliničnega registra kožnega melanoma raka)
Sonja Tomšič, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana

Register raka Republike Slovenije zagotavlja podatke o incidenci, prevalenci in preživetju slovenskih onkoloških bolnikov neprekinjeno že od 1950. Prav kazalniki bremena raka predstavljajo izhodišče za ocenjevanje uspešnosti onkološke primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in paliativne oskrbe ter za načrtovanje zmogljivosti in sredstev. Samo podatki o količini sredstev, namenjenih raznim programom, namreč še ne potrjujejo, da so ta sredstva učinkovito porabljena in da doprinesejo k boljšemu zdravju prebivalstva.
Državni program obvladovanja raka 2017−2021 predvideva vzpostavitev kliničnih registrov v okviru Registra raka Republike Slovenije za rake dojke, prostate, debelega črevesa in danke, pljučnega raka ter za kožni melanom. Gre za pet najpogostejših rakov, ki v slovenski populaciji zavzemajo več kot polovico vseh rakov. Klinični registri naj bi sprotno spremljali kazalnike kakovosti v diagnostiki in zdravljenju pogostih rakov kot so celotni čas obravnave bolnika od diagnoze do zdravljenja, skladnost obravnave z veljavnimi smernicami, število letnih obravnav pri posameznih izvajalcih, zaplete pri zdravljenju, preživetje, itd. Ti podatki bi omogočali ugotavljanje ter odpravljanje sistemskih odklonov ali pa tudi preverjanje izpolnjevanja meril za predvidene mreže onkoloških centrov.
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo leta 2018 v okviru Registra raka Republike Slovenije vzpostavili prvi nacionalni onkološki klinični register – klinični register kožnega melanoma (KrMel). Prav pri kožnem melanomu se je namreč stroka že poenotila glede nabora podatkov, ki jih je za spremljanje kakovosti obravnave potrebno beležiti; organizacijsko pa je vzpostavitev KrMel olajšala tudi v Sloveniji centralizirana obravnava bolnikov z napredovano obliko melanoma. Pravila in postopki registracije v KrMel ostajajo skladni s trenutno veljavnimi načeli populacijskega RRRS kar omogoča direkten prenos podatkov med obema registroma ter hkratno poročanje tako kazalnikov populacijskega bremena raka kot kazalnikov kakovosti obravnave bolnikov.

15.30 - 15.50

Vpliv registra artroplastike na izide zdravljenja – primer dobre prakse iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra
Dr. Vesna Levašič, dr. med., Bolnišnica Valdoltra

15.50 - 16.10

»Fake news« – teorija zarote ali kdo je izumil Ricolo
Dr. Dragan Kovačič, dr. med., Splošna bolnišnica Celje

V skladu s staro modrostjo vlada tisti, ki ima cesarjevo uho, saj lahko vladar vlada izključno na podlagi zanesljivih podatkov. V stoletju v katerem živimo so podatki osnovni gradnik realnosti. Na žalost so realnost današnjega časa tudi podatki angleško poimenovani "fake news". Kako si lahko odločevalci na podlagi podatkov dvomljive kakovosti izdelajo realno sliko stanja in problemov v zdravstvu ter nato sprejemajo pozitivne odločitve v korist vseh nas? Kdo generira "fake news" in s kakšnim namenom? Ali nam lahko preskok razmišljanja izven ustaljenih okvirov pomaga poiskati čisto sliko zdravstva in ne zgolj všečne in politično korektne temveč uporabne in bolnikom koristne rešitve?

16.10 - 16.25

Razprava

16.25 - 17.30

OKROGLA MIZA:
Kje smo na poti do rezultatov oskrbe?


Moderator:
prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing., samostojni svetovalec

Vabljeni:
Janez Poklukar, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana in odločevalci v slovenskem zdravstvenem sistemu

17.30

Zaključek posveta

* Prispevek bo v hrvaškem jeziku.
** Prispevek bo v angleškem jeziku.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

OKROGLA MIZA
z odločevalci v slovenskem zdravstvenem sistemu:

Kje smo na poti do rezultatov oskrbe?


V slovenskem zdravstvenem sistemu v zadnji sedemletki praktično ni skrbi za kakovost in varnost zdravstvene usluge, ki pa je predstavlja temeljno vrednoto in cilj evropskih zdravstvenih sistemov. Pogovori so usmerjeni v “in-pute” in “out-pute”, od cen storitev, števila storitev, množice čakajočih, preplačanih materialov, števila kadra, plačah, korupciji… Občan ali pacient nikakor nista vključena v spremljanje kakovosti pridobljene zdravstvene usluge, izvajalci izpostavljajo potrebe po vlaganjih v sistem, upravljalci nimajo podatkov usmerjenih v kakovost in varnost usluge.

Kako, kdaj in kdo naj sproži premik k zdravstvenemu sistemu,usmerjenem na izide zdravstvene oskrbe?


Predavatelji

Z vami bodo strokovnjaki in poznavalci slovenskega zdravstvenega sistema.

 
Biserka Simčič

Programska vodja posveta, strokovnjakinja za področje kakovosti in varnosti sistema zdravstvenega varstva

Biserka Simčič je soavtorica Strategije za kakovost in varnost v Sloveniji in posledično vodja projekta Modela vzpostavitve sistema akreditacij v Sloveniji.

Več.

Biserka Simčič je po poklicu specialistka poslovne ekonomije. V zadnjih dvajsetih letih se vseskozi izobražuje s področja kakovosti in varnosti na področju zdravstva. Je soavtorica Strategije za kakovost in varnost v Sloveniji in posledično vodja projekta Modela vzpostavitve sistema akreditacij v Sloveniji, kjer so bile njene naloge prednostno usmerjene predvsem v uvajanje sistemov kakovosti in ustvarjanje pogojev za akreditacijo bolnišnic ter sistemsko implementacijo kakovostne in varne zdravstvene oskrbe.

Bila je vodilna ocenjevalka na področju poslovne odličnosti in razsodnica v postopku PRSPO, je vodilna ocenjevalka standardov ISO 9001:2000 ter vodilna presojevalka standardov NIAHO in AACI.

Sodeluje v mednarodnih projektih kot strokovnjak na področju ocenjevanja akreditacijskih programov in vpeljevanja sistemov kakovosti in varnosti v zdravstvu. Je članica skupine strokovnjakov TAIEX. Uspešno je zaključila izobraževanje za evropskega managerja kakovosti z mednarodnim certifikatom. Je habilitirana predavateljica za področje kakovosti v zdravstvu ter članica različnih združenj. Prepoznana je kot avtorica in soavtorica publikacij s področja kakovosti in varnosti, avtorica znanstvenih in strokovnih člankov ter predavateljica na številnih strokovnih srečanjih ter konferencah doma in v tujini.


 
prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med.

Mednarodni svetovalec

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje...

Več.

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter kardiolog v ambulantni dejavnosti. Bil je predsednik projekta upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji od leta 2001 do 2004. Od leta 2010 do februar 2012 je bil minister za zdravje v Sloveniji. Od leta 2013 dalje je član odbora strokovnjakov o učinkovitih načinih Vlaganje v zdravje pri GD SANCO (Expert Panel on Effective Ways of Investing in Health at DG SANCO).

Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih projektov glede sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, plačilnih metod, izboljšanja kakovosti, nacionalne standardizacije podatkov in zdravstvene informatike.

 
Prof. dr. Stjepan Orešković

Redni profesor na Medicinski fakulteti v Zagrebu in predsednik sveta Centra za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks in direktor Kolaborativnega centra Svetovne zdravstvene organizacije za HIV, Hrvaška

Stjepan Orešković je redni profesor na Medicinski fakulteti v Zagrebu in predsednik sveta Centra za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks (2018‒2022). Hkrati je direktor Kolaborativnega centra Svetovne zdravstvene organizacije za HIV (2016‒2020).

Več.

V svoji mednarodni karieri je sodeloval ali sodeluje z vodilnimi univerzami, kot so Londonska šola za ekonomijo in politične vede (London School of Economics and Political Science), Londonska šola za higieno in tropsko medicino (London School of Hygiene and Tropical Medicine), Univerza Bocconi in Univerza Harvard, kjer je član Institute of Coaching at McLean Hospital Harvard Medical School Affiliate in Department of Global Health and Social Medicine Center for Bioethics at Harvard Medical School. Stjepan je podpredsednik Global Bioethic Initiative (2016‒2020), globalne pobude na področju bioetike, s sedežem v New Yorku, in glavni raziskovalec projekta, ki ga financira Program globalnih raziskovalnih nagrad za preprečevanje odvisnosti od nikotina Global Research Award for Nicotine Dependence (Globalna raziskovalna nagrada za raziskovanje odvisnosti od nikotina ‒ GRAND; 2018‒2020), pri katerem sodelujejo Harvard Medical School – Massachusetts General Hospital, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Medicinska fakulteta Univerze v Zagrebu.

Bil je svetovalec pri Svetovni banki, evropski komisiji DG Science in pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Google učenjak za profesorja Oreškovića in njegovih 251 objavljenih znanstvenih in strokovnih člankov v Wiley & Sons, Pergamon Press, Springer, SAGE Publications, Elsevier Science, Oxford Journals, Cambridge Quarterly in drugje pokaže 26 zadetkov v i10-indeksu in 16 zadetkov v h-indeksu.

Profesor Stjepan Orešković je član uredniških in nadzornih svetov pri različnih mednarodnih strokovnih revijah. Predstavljen je bil v vodilnih mednarodnih medijih, kot so CNN, BBC, NBC, RDW in Huffington Post.

 
Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.

Strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota

Primarij asistent Daniel Grabar, dr.med. je specialist anesteziologije in reanimatologije, strokovni direktor, transplantacijski koordinator Splošne bolnišnice Murska Sobota in vodja Urgentnega centra.

Več.

Primarij asistent Daniel Grabar, dr.med. je specialist anesteziologije in reanimatologije, strokovni direktor, transplantacijski koordinator Splošne bolnišnice Murska Sobota in vodja Urgentnega centra.

Kot Predstavnik vodstva za kakovost na več načinov tvorno udejanja zahteve vodenja kakovosti in varnosti pacientov, veliko prizadevanj pa vlaga v razvijanje donorskega programa. Dvajsetletno pedagoško delo z zdravstvenimi tehniki kot predavatelj nadaljuje na programu visokošolskega izobraževanja zdravstvene nege in je asistent na Medicinski fakulteti. Je podpredsednik Strokovnega sveta za anesteziologijo in intenzivno medicino, član Akreditacijskega sveta na Ministrstvu za zdravje ter presojevalec ISO standarda in akreditacijskih ustanov. Je član več projektnih skupin na Ministrstvu za zdravje predvsem na področju vodenja kakovosti in varnosti v zdravstvu in na področju Urgentne medicine. Na strokovnih srečanjih se pogosto pojavlja kot predavatelj na teme o kakovosti in varnosti v zdravstvu.

 
Janez Poklukar, dr. med.

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

Janez Poklukar je dr. med., specialist internist, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

Od leta 2013 do 2014 je bil predstojnik Internega oddelka, od leta 2014 do 2019 pa direktor Splošne bolnišnice Jesenice.

 
Dr. Stuart Hendry

CEO, RiniGARD d.o.o.

Dr. Stuart Hendry je izvršni direktor družbe Rinicare. Ima bogate izkušnje na področju biološke znanosti in medicinskih pripomočkov s 30-letnimi svetovnimi delovnimi izkušnjami v ZDA, Evropi, na Japonskem, na Kitajskem in v Avstraliji.

Več.

Delal je za Pfizer Inc, Diametrics Inc, Powderject plc in Sagentia plc ter Sphere Medical plc, ki ga je ustanovil in danes kotira na Londonski borzi. Pred kratkim je bil podjetniški mentor na Univerzi v Cambridgeu. Zanima se za uporabo umetne inteligence in strojnega učenja pri zdravstvenih težavah.

 
Janez Lavre, dr. med.

Specialist interne medicine, direktor, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Po končani Medicinski Fakulteti v Ljubljani se je zaposlil v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, leta 2000 je opravil specialistični izpit iz Interne medicine. Leta 2006 je bil v.d. strokovnega direktorja, od leta 2007 do 2016 pa direktor. Od junija 2016 do junija 2017 je bil v.d. direktorja UKC Maribor, od leta 2017 pa zopet direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

 
Mario Ravić

Direktor IoT & Digital Health, Ericsson NikolaTesla d.d.

Vodil je razvoj in uvajanje na trg medicinskega produkta Ericsson Mobile Health (MDD 2A), ki se na svetovnem trgu uporablja za daljinsko spremljanje pacientov. Zadnjih 10 let aktivno sodeluje v komercialnih in raziskovalnih digitalnih zdravstvenih projektih po vsem svetu.

Več.

Na poslovnem področju interneta stvari (IoT) vodi raziskave in razvoj na področju vodilne platforme za upravljanje podatkov za projekte IoT v različnih panogah.

Zadnjih 19 let je bil v družbi Ericsson Nikola Tesla na različnih vodstvenih položajih in mentor več digitalnim zdravstvenim zagonskim podjetjem prek podjetniškega pospeševalnika Startup Factory. Leta 1999 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, na kateri je leta 2011 tudi magistriral. Leta 2016 se je vpisal na podiplomski program Vodenje in upravljanje zdravstvenih storitev na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu.

 
Dr. Dragan Kovačič, dr. med.

Splošna bolnišnica Celje

Dr. Dragan Kovačić, dr. med., je od leta 1998 zaposlen v Splošni bolnišnici Celje.

Več.

Dr. Dragan Kovačić, dr. med. je leta 1991 po opravljenem sprejemnem izpitu pričel s študijem medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil kot prejemnik Oražnove nagrade za najboljšega študenta letnika 10.6.1998. Od 1.8.1998 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. 28.2.2003 je z opravljenim specialističnim izpitom zaključil specializacijo iz interne medicine in nadaljeval svoje delo kot specialist na Oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja Splošne bolnišnice Celje. Leta 2008 je dosegel naziv doktorja znanosti z doktorsko disertacijo na področju srčnega popuščanja. Od leta 2006 dela kot interventni kardiolog, leta 2010 je postal vodja Laboratorija za invazivno srčno diagnostiko, od leta 2011 pa opravlja delo predstojnika Kardiologije Splošne bolnišnice Celje. V sodelovanju z Oddelkom za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje od leta 2011 sodeluje tudi kot operater v programu implantacij stalnih srčnih vzpodbujevalcev. Leta 2012 je za 12 mesecev opravljal funkcijo vršilca dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje, od leta 2013 pa opravlja funkcijo namestnika strokovnega direktorja. Leta 2013 je pridobil tudi naziv specialist kardiologije in vaskularne medicine. V letu 2016 je pričel opravljati funkcijo koordinatorja neoperativnih strok, v začetku leta 2018 pa je bil imenovan tudi za v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje.

Ob rednem delu sodeluje tudi v aktivnem izobraževanju kolegov v lastni ustanovi ter na domačih in tujih izobraževalnih srečanjih. Skupaj s kolegi redno objavlja prispevke v domači in tuji literaturi, njihov oddelek je aktivno vključen v več mednarodnih kliničnih raziskav, v mednarodni multicentrični raziskavi ReDual PCI opravlja funkcijo nacionalnega koordinatorja za Slovenijo. Je aktiven član Upravnega odbora Združenja kardiologov Slovenije, trenutno tudi podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije.

 
Dr. Vesna Levašič, dr. med.

Vodja registra artroplastike Ortopedske bolnišnice Valdoltra in koordinator Registra endoprtotetike Slovenije

Od leta 2002 je vodja registra artroplastike Ortopedske bolnišnice Valdoltra in od leta 2019 dalje koordinator Registra endoprtotetike Slovenije.

Več.

Naziv doktorica znanosti je pridobila na Medicinski fakulteti, Univerza v Ljubljani v začetku tega leta. Od leta 2011 do 2019 je opravljala Interdisciplinarni doktorski študij 3. stopnje Biomedicina, smer socialna medicina na medicinski fakulteti, Univerza v Ljubljani. Podiplomsko izobraževanje je opravljala v okviru sekundariata na pediatriji (Oddelek za interno medicino, Splošna bolnišnica Izola), kirurgije (Kirurški oddelek, Splošna bolnišnica Izola), ortopedije (Ortopedska bolnišnica Valdoltra), interne medicine (Oddelek za interno medicino, Splošna bolnišnica Izola), staž iz splošne medicine (Oddelek za interno medicino, ginekološki oddelek, kirurški oddelek Splošne bolnišnice Izola, Ambulante splošne medicine v Zdravstvenem domu Koper).

 
Monika Ažman

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Monika Ažman je izvršna direktorica strokovne organizacije medicinskih sester in babic Slovenije (Zbornice-Zveze). Trenutno je na položaju predsednice te strokovne organizacije.

Več.

Po končanem študiju na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani se je zaposlila v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Kasneje je nadaljevala strokovno izpopolnjevanje in leta 2002 diplomirala tudi kot diplomirana medicinska sestra. V več kot 30 let dolgi poklicni poti je 20 let delala v kliničnem okolju na različnih deloviščih – intenzivna terapija, dializa, kirurgija, urgentni blok in vodila poliklinično dejavnost. Od leta 1993 do 2001 je delala tudi kot učiteljica zdravstvene nege na srednji zdravstveni šoli. V tem obdobju (in pozneje) je bila močno vključena v strokovno organizacijo, v promocijo zdravja in v promocijo nenasilja v zdravstveni negi.

 
Sonja Tomšič, dr. med.

Spec. javnega zdravja, Onkološki inštitut Ljubljana

Sonja Tomšič je zdravnica, specialistka javnega zdravja, ki že več kot deset let deluje na področju analitike v zdravstvu.

Več.

Trenutno je zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana v sektorju Epidemiologija in register raka, kjer se ukvarja z onkološko epidemiologijo, torej uporabo podatkov s področja raka za spremljanje zdravja in usmerjanje razvoja preventive, promocije zdravja in zdravstvenega sistema.

Sodeluje pri procesu zbiranja, uporabe in razvoja podatkov s področja raka. Je avtorica / soavtorica različnih raziskovalnih poročil in člankov s področja javnega zdravja, sodelavka na slovenskih in mednarodnih raziskovanih in aplikativnih projektih, članica uredništva strokovnih in znanstvenih monografij ter serijskih publikacij in mentorica zdravnikom specializantom.

 
Dr. Andrej Srakar

Znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani in docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

Ekonomist dr. Andrej Srakar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani (zaposlen predvsem na znanstvenem delu podatkovne zbirke SHARE) in docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Več.

Pripravlja drugi doktorat iz matematične statistike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Njegovi osrednji raziskovalni interesi so kulturna ekonomika, matematična statistika, teoretska ekonometrija, ekonomika staranja, makroekonomija, ter matematična ekonomika v splošnem. Je koordinator mednarodnega bloga SHARE in prejemnik dveh prvih nagrad za najboljša članka z uporabo podatkov SHARE. Leta 2011/2012 je bil Fulbrightov štipendist na Univerzi Indiana v Bloomingtonu, ZDA. Je soavtor več raziskovalnih poročil za Evropsko komisijo, Svet Evrope, Evropski parlament in UNESCO.

Objavlja v revijah kot so Journal of Cultural Economics; Cultural Trends; European Planning Studies; Journal of Cultural Heritage; Poetics; Journal of Knowledge Management; in International Journal of Arts Management. Soavtor poglavij pri založbah De Gruyter (2015; 2019), IGI Global (2017), Springer Verlag (2017), Edward Elgar (2018) in Routledge (2018; 2019). Je sourednik posebne izdaje revije Journal of Cultural Heritage v letu 2018, sourednik knjižne zbirke Cultural Economics & the Creative Economy pri založbi Palgrave Macmillan. Je tudi glavni urednik znanstvene revije Review of Economics and Economic Methodology (REEM), ki jo indeksira EconLit. Od maja 2018 je vseskozi uvrščen med 15 najuspešnejših slovenskih ekonomistov po številu točk, skupni raziskovalni produkciji in izjemnih dosežkih v osrednji slovenski bazi raziskovalcev SICRIS.

 
Dr. Tanja Španić, dr. vet. med.

Zagovornica bolnikov in predsednica Združenja Europa Donna Slovenija ter podpredsednica evropske zveze Europa Donna

Za rakom dojk je zbolela pred 11 leti, ko je bila stara 26 let. Dobro leto po diagnozi se je pridružila slovenski Europi Donni in je od takrat njena aktivna članica ter zagovornica bolnic z rakom. Od leta 2010 do 2014 je vodila sekcijo mladih bolnic, ki je namenjena ženskam, ki so za rakom dojk zbolele pred 40. letom.

Več.

V tistem obdobju je bila to ena redkih takih skupin v Evropi. Marca 2014 je postala generalna sekretarka združenja Europa Donna in aprila 2017 njena predsednica. Njeno delo je usmerjeno tako na nacionalno kot tudi na mednarodno raven. Že leta 2010 se je udeležila izobraževanja za zagovornice bolnic v Milanu in od takrat se je udeležila in aktivno sodelovala na mnogih mednarodnih konferencah in srečanjih. Od 2018 je članica izvršnega odbora evropske zveze Europa Donna od leta 2019 pa je tudi njena podpredsednica. Je članica delovne skupine zagovornikov bolnikov pri strokovnemu združenju ESMO in članica organizacijskega odbora klinične študije POSITIV. V letu 2018 je zaključila strokovno izobraževanje za zagovornike bolnikov EUPATI.

Po izobrazbi je doktorica znanosti veterinarske medicine iz področja nevro-endokrinologije.

 
Boštjan Kersnič, dr. med,

Zdravnik specialist nefrolog, Splošna bolnišnica Novo Mesto

Boštjan Kersnič, dr. med. je specialist nefrolog v Splošni bolnišnici Novo mesto na nefrološkem in dializnem odseku v sklopu internega oddelka.

Več.

Obiskoval je Medicinsko fakulteto v Ljubljani, prav tako je specializacijo opravil v ljubljanski regiji, kjer je najprej delal na Nefrološki kliniki v sklopu Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra. Po 2 letih dela se je kot specialist pridružil ekipi internističnega in dializnega oddelka v Splošni bolnišnici Trbovlje. Zadnji 2 leti je zaposlen v Splošni bolnišnici Novo mesto na nefrološkem in dializnem odseku v sklopu internega oddelka.

Leta 2012 je bil povabljen za člana komisije za podiplomsko izobraževanje na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer aktivno sodeluje. V sklopu komisije za podiplomsko usposabljanje je bil imenovan za nadzornika kakovosti za internistične specializacije, zaradi česar se je kasneje vpisal na izobraževanje na Gospodarski zbornici Slovenije v letu 2017. V letu 2018 so ga v Splošni bolnišnici Novo mesto imenovali za predsednika komisije za kakovost in varnost pacientov. Maja 2018 je bil imenovan za Vodjo projekta za vzpostavitev sistema kazalnikov kakovosti znotraj Zdravniške zbornice Slovenije, kjer pripravlja projektno dokumentacijo za revitalizacijo celotnega sistema kakovosti. Od začetka novembra je tudi predstojnik medicinskega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto.


Kotizacija in prijava

Redna prijava na dogodek
250 €

Vključuje udeležbo na posvetu in okrepčila med odmori.



V ceno ni vključen DDV.


PRIJAVITE SE ZDAJ
, vsekakor pa do 20. septembra 2019. Skrajni rok za odjavo je štiri dni pred posvetom. Odjava mora biti pisna.

Pri kasnejši odjavi vam bomo zaračunali administrativne stroške, kot so zapisani v Splošnih pogojih poslovanja podjetja Planet GV.

Na podlagi prijave vam bomo poslali račun, ki ga poravnate v navedenem plačilnem roku. Kotizacijo za dogodek lahko poravnate tudi pred prejemom računa na IBAN SI56 0292 1008 9918 850 (Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana), sklic na št. 005379-matična št. plačnika.


PARTNER POSVETA


Lokacija

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Miklošičeva cesta 24
1000 Ljubljana


Več informacij o posvetu:

T: 080 33 44
E: izobrazevanje@planetgv.si