Zaključki Jesenskega posveta v zdravstvu

Rdeča nit tokratnega posveta je bila kakovost s poudarkom na tem, kako so temeljna načela kakovosti (uspešnost, učinkovitost, pravočasnost, enakopravnost, varnost in osredotočenost na posameznika) vgrajena in upoštevana v slovenskem zdravstvenem sistemu.  Tematika je bila usmerjena v iskanje rešitev za nadgradnjo celovitega sistema kakovosti s poudarkom na osredotočenostjo na pacienta oz. slehernega posameznika v zdravstvu. Izjemni predavatelji  so predstavili dejstva s katerimi se soočamo danes, kot tudi podali dragocene usmeritve in predloge za nadaljnje delo. Izpostavili so spodnje misli.

Stalno prizadevanje za vse kakovostnejšo zdravstveno uslugo je značilnost sodobnega zdravstvenega sistema. Odgovornost za vse večjo kakovost zdravstvene obravnave si medsebojno delijo tako pacienti, ki jim je sistem zagotavljanja zdravstvenega varstva namenjen, profesionalni timi ter upravljalci zdravstvenega sistema oziroma managerji na vseh ravneh.

Končni razsodnik, kaj je kakovostna zdravstvena obravnava, je pacient. Pacienti pričakujejo uslugo, ki je osredotočena na njih (je sočutna, kontinuirana, z jasno komunikacijo in vključujoča), je učinkovita (pravočasna, smiselna in brez velikih razlik med različnimi izvajalci) ter varna. Pozitivne pacientove izkušnje so pozitivno povezane z večjo varnostjo in klinično učinkovitostjo. Izbrani pokazatelji merjenja izhoda zdravljenj morajo odražati pričakovanja pacientov.

Izkušnje kažejo, da so trenutne prevladujoče managerske prakse pogosto v nasprotju s pričakovanimi predpogoji za ustvarjanje okolja, ki spodbuja stalno izboljševanje za kakovost v zdravstvu. Stalne kakovostne izboljšave zdravstvene usluge zato potrebujejo sistemski pristop s specifičnimi tehnikami, ustrezno upravljavsko infrastrukturo, potrpežljivostjo in kulturo. Pri tem se je izkazalo, da je zaupanje vodstev v profesionalno znanje in sodbo zdravstvenih timov ključno.

V Sloveniji je bil pretekli mesec zaključen EU projekt Podpora za izboljšanje kakovosti v zdravstvu  in varnosti pacientov v Sloveniji (Support for improving quality of healthcare and patient safety in Slovenia) – nujna je njegova implementacija. Vse rezultate projekta je potrebno razširjati med deležnike v zdravstvenem sistemu, pri čemer je potrebno:

• Krepiti zmogljivosti pri vseh deležnikih prek izobraževanj in treninga kompetenc.
• Razvoj projektov ali aktivnosti, ki omogočajo izvedbo vseh izdelkov projekta.
• Pospešiti IKT podporo, ki bo omogočila zbiranje podatkov za pravilno zbrane kazalnike izidov zdravljenj in bo podprla aktivnosti in dejavnosti na področju kakovosti, da ne bo dodatnih obremenitev in administracije za zdravstvene delavce in sodelavce.
• Pristopiti k plačilu zdravstvenih storitev po svežnjih.

Slovenski zdravstveni sistem se po marsikaterem svojem segmentu uvršča v svetovni medicinski vrh (najnižja umrljivost novorojenčkov, nizka umrljivost zaradi akutnega miokardnega infarkta …), osrednji problem pa so predolge čakalne dobe za kronične bolezni in stanja, ki so končni seštevek problematike opreme, financiranja, prostorov, predvsem pa zdravstvenih kadrov.

Linearni način reševanja problema našega zdravstva v preteklosti ni deloval, zato bo potreben nelinearni preskok v razmišljanju z mobilizacijo vseh kadrov, pridobitvijo kompetenc, novimi oblikami organizacije dela, ekipnim delom, povečanim vpisom na fakultete in z ustreznim finančnim plačilom vseh kadrov v zdravstvu z iskreno željo po rešitvi jedrnega problema brez pomislekov ali človeške zavisti.

Če želimo doseči preboj, se ne smemo osredotočati na  povprečje. Začeti moramo z drugačno miselnostjo. Kaj zanemarjamo? Najboljše in najslabše. Če se ukvarjamo s “povprečnim” na moremo doseči tehnologij in ljudi z izjemnimi rezultati.

Če želimo biti uspešni pri nadgradnji kakovosti in varnosti  potem je nujna vzpostavitev izobraževanja  in uvajanja teh vsebin že v prve letnike medicinske fakultete in potem vzdolž celotnega kurikuluma, vključno s stalnim podiplomskim usposabljanjem. Vseživljenjsko obdobno aktivno izobraževanje v medicinskem znanju in veščinah vodi v kakovostno zdravstveno oskrbo – udeležba je dolžnost in ne nagrada. Potrebno je obdobno kroženje v sekundarni in/ali terciarni ustanovi za obnovitev znanja, veščin in navezavo stikov. Preverjanje znanja po izobraževanju za namen podaljševanja licenc in napredovanj pa mora postati stalnica v sistemu zdravstva.

Nujno je potrebno nadgraditi spremljanje podatkov o uspešnosti izvajanja zdravstvenih storitev in jih prenesti tudi v klinično okolje. Preveriti in nadgraditi je potrebno že obstoječe zbirke podatkov o uspešnosti in učinkovitosti, predvsem pa si prizadeti, da bodo analize ažurne, učinkovite in uporabljane pri odločanju  o preoblikovanju zdravstvenih storitev.

Vključenost klinikov in pacientov s preglednostjo, nadgradnjo digitalizacije in širjenjem dobrih praks bo ključno za uveljavitev koristnega in učinkovitega pristopa ravnanja s podatki o klinični uspešnosti.

Nujno je potrebno vzpostaviti sistem kazalnikov kakovosti opravljenih zdravstvenih storitev in sistem aktivnega spremljanja in ukrepanja v primeru odstopanj. Pri vzpostavitvi kazalnikov kakovosti je potrebno vključiti vse deležnike v zdravstvenem sistemu, ki morajo biti seznanjeni z njihovimi rezultati. Dolgoročni cilj mora biti plačilo storitev glede na izide/rezultate zdravljenja.

Z dobrim in usmerjenim komuniciranjem bo potrebno področje spremljanja uspešnosti zdravstvenih storitev približati pacientom in predvsem izvajalcem.

Pri vseh navedenih aktivnostih je ne nujna podpora vodstva, ki se mora zavedati bistvenega pomena te dejavnosti.

In če želimo vse navedeno doseči moramo upoštevati tri bistvene elemente.

• SODELOVANJE: Razumevanje in upoštevanje drugega je dobro za vse. Posamezniki in skupine, ki se trudijo sodelovati, so na dolgi rok zmagovalci.
• SOLIDARNOST: Pripravljenost na medsebojno pomoč je potrebno vzdrževati in negovati, sicer zamre.
• SKUPNOST: Prehod od kvantitete h kvaliteti, od tisoče razmerij k bližnjim, nam pomaga pri vzpostavljanju čvrstih in dolgotrajnih vezi, ki so temeljni gradniki skupnosti.

Zavedati in razumeti moramo, da je kakovost znanost (tako kot medicina, pravo, ekonomija …) temelječa na dokazih. Kakovost ni  poceni igrača, s katero se lahko igra vsak, ki ima pet minut časa, saj ob odsotnosti  in neupoštevanju slednjega, hitro postane zelo draga, če ne najdražja igrača.

Najverjetnejša prihodnost zahteva skupna prizadevanja vseh članov družbe za boljše zdravje. Zdravstveni delavci kot pobudniki sprememb in posredovalci znanja, moramo naslavljati bistvena področja s poudarkom na javnem in duševnem zdravju, izboljšanju timskega dela, prožnih zaposlitvah, preoblikovanju primarnega in patronažnega zdravstvenega varstva, prenovi poklicnega izobraževanja in na globalnih partnerstvih za povečanje števila delavcev. Cilj in namen vseh prizadevanj je, da zagotovimo enako strokovno, kakovostno in varno izvajanje aktivnosti zdravstvene nege na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti, vse dni v letu in vsako uro v dnevu.

Državljan mora biti  postavljen v središče zdravstvenega sistema. Pacienti morajo prejeti oskrbo, ki jo potrebujejo, ki je dokazano učinkovita in neškodljiva. Njihov glas mora biti slišan in uslišan. Strokovnost, spoštovanje in sodelovanje med vsemi profili v zdravstvu, z bolnikom v središču dogajanja, pa so pogoj za uspešno delovanje zdravstvenega sistema.

Zato je potrebno izobraževati, izobraževati in izobraževati … postati najboljši na svetu.

Dajte nam vzvod in premaknili bomo luno. Zakaj? Ker mi to zmoremo!

Naslednjič se vidimo na Zdravstvenem razvojnem forumu 9. in 10. marca 2023 v Grand hotelu Bernardin v Portorožu.

Zaključke povzeli:

Biserka Simčič

Dorjan Marušič

prof. dr. Stjepan Orešković

Daniel Grabar

Peter Ribarič

Priloga spodaj: Predlogi Zveze organizacij pacientov Slovenije ministru za zdravje in Vladi RS predstavljeni na posvetu