Zdravstveni sistem je temelj vsake moderne družbe. Ko deluje, ga pogosto jemljemo za samoumevnega. Ko odpove, se soočimo z globokimi vprašanji: komu zaupamo, zakaj mu zaupamo – in kdaj to zaupanje izgine? Postane središče razprav, skrbi in tudi političnih bojev.
Danes živimo v času, ko se zaupanje v zdravstveni sistem, znanost, politiko in medije vse pogosteje postavlja pod vprašaj, saj se kot družba soočamo z izzivom, ki presega posamezne institucije. Zaupanje ni samoumevno. Je odnos, ki se gradi. In v zdravstvu je to odnos, ki lahko rešuje življenja ali jih obremenjuje. Zaupanje je rezultat dialoga, preglednosti, odgovornosti in skupnega prizadevanja za dobrobit vseh. Zdravje je osebna stvar. Toda zdravstvo je družbena pogodba. In v središču te pogodbe stoji zaupanje – med pacienti in zdravniki, med zdravstvenimi delavci in institucijami, med stroko in politiko, med državljani in celotnim sistemom. Brez zaupanja ni sodelovanja. Brez sodelovanja ni napredka. In brez napredka ni kakovostne, dostopne in pravične zdravstvene obravnave.