Kaj smo se v resnici naučili o nabavi in trajnosti

Sodobni poslovni svet v zadnjih letih nenehno pretresajo različni šoki. Od motenj v nabavi po pandemiji in naraščajoče inflacije do bliskovitega vzpona naprednih tehnologij se zdi, da se podjetja vsak dan soočajo z novimi krizami. Vendar pa Dominique Lebigot, izvršni direktor nabave pri LVMH Wines and Spirits, opozarja na pomembno perspektivo. Svet danes ni nujno bolj zapleten kot prej, temveč je drugačen (več v intervjuju).

Lebigot izpostavlja pravilo desetih let, ki pravi, da se mora nabavna funkcija na novo izumiti vsako desetletje. Kar doživljamo, ni zgolj kaos, temveč naravni cikel razvoja, kjer stare predpostavke ne veljajo več. Skozi prizmo te nove realnosti se kažejo štiri ključne lekcije, ki na novo opredeljujejo strategijo.

Pridružite se nam na Nabavni konferenci 2026
Izjemno nas veseli, da bomo lahko te vizionarske poglede slišali v živo. Dominique Lebigot, izvršni direktor nabave pri LVMH Wines and Spirits, bo osrednji govorec na Nabavni konferenci 2026, 7. in 8. maj 2026 v Portorožu.

Od vitkosti do odpornosti

Desetletja je bil model nabave točno v trenutku potrebe sinonim za pametno upravljanje. Cilj sta bila popolna učinkovitost in zniževanje stroškov. Vendar so globalne motnje razkrile, da so podjetja zgradila učinkovite, a krhke verige.

Mnogi so reagirali s kopičenjem zalog za vsak slučaj, kar pa je zgolj kratkoročni obliž, ki vodi v napihnjene stroške. Lebigot tu ponuja strateški premik, saj je nihajnost trgov stalnica, ki je prisotna že pol stoletja. Namesto da nabava to nihajnost zgolj trpi, jo mora aktivno upravljati.

To zahteva spremembo miselnosti iz linearnega pogleda v tako imenovani 360-stopinjski trg. Meja med nabavnim trgom in kupci izginja, saj obstaja le enoten zunanji trg. Generacija nabavnikov v prihajajočem desetletju se ne sme več osredotočati zgolj na prihranke. Poudarek mora biti na vplivu na rast, prodajo, tržni delež in celo vrednost delnice podjetja. Nabava postaja funkcija, ki odpira nova vrata in ustvarja vrednost ravno s tem, da zna krmariti skozi tržna nihanja bolje od konkurence.

Trajnost in krožno gospodarstvo

Revolucija na področju okoljskih, družbenih in upravljavskih standardov je ena največjih zgodb, a pogosto napačno razumljena kot zgolj odgovor na želje potrošnikov. Raziskave kažejo, da so glavni gonilniki dejansko institucionalni delničarji in vlagatelji.

Dominique Lebigot gre tu še korak dlje in trdi, da je krožno gospodarstvo edina pot do doseganja ciljne donosnosti v prihodnosti. Zaradi vse strožjih predpisov in naraščajočih stroškov surovin linearni model, ki temelji na principu proizvedi, uporabi in zavrzi, ni več finančno vzdržen.

Podjetja morajo prenehati prodajati zgolj fizične izdelke in začeti prodajati funkcije ter storitve. Nabava bo morala vstopiti v dialog s končnimi potrošniki, da zagotovi vračanje materialov v proces. Trajnost torej ni le všečna tema za promocijo, temveč trda ekonomska nujnost za ohranitev dobičkonosnosti.

Paradoks uporabe umetne inteligence

Vizija umetne inteligence v nabavi je jasna in obljublja avtomatizacijo ter napovedno analitiko. Kljub temu je stopnja dejanske uvedbe presenetljivo nizka, kar ustvarja neskladje med potencialom in realnostjo.

Za Lebigota tu ni prostora za omahovanje. Prepričan je, da bodo podjetja, ki se ne bodo proaktivno digitalizirala, propadla. Nabavniki so danes preobremenjeni, zato umetna inteligenca ni le pripomoček, temveč nujnost za preživetje.

Glavni cilj je, da nabavnik prihodnosti ne porabi več večine svojega časa za razpise in pogajanja. Te operativne naloge mora prevzeti tehnologija. Umetna inteligenca mora delovati kot miselna podpora, ki nabavniku pomaga razumeti zapletene ekosisteme, napovedovati tveganja in predlagati inovacije. Le tako se lahko nabavnik osvobodi in posveti strateškemu delu.

Upravljanje ekosistemov

Če je v preteklosti veljalo, da podjetja tekmujejo sama zase, danes postaja jasno, da sistemskih izzivov ni mogoče reševati v osami. Lebigot to nadgradi s konceptom upravljanja ekosistemov.

Tradicionalno upravljanje odnosov z dobavitelji ni več dovolj. Nabavniki morajo razumeti verigo daleč v globino, onkraj neposrednih dobaviteljev, saj se tam pogosto skrivajo največja tveganja in priložnosti za inovacije. Kot poudarjajo vodilni v industriji, je za reševanje sistemskih problemov in pridobivanje talentov nujno sodelovanje celo s tekmeci. V novem okolju izolacija ni znak moči, temveč ranljivosti. Nabavnik prihodnosti je tisti, ki zna usklajevati celoten ekosistem partnerjev, zagonskih podjetij in dobaviteljev.

Izborite si vpliv, ne prosite zanj

Spremembe, ki smo jim priča, zahtevajo nov profil vodje. Dominique Lebigot zaključuje z močnim sporočilom za vse nabavne in poslovne vodje, naj ne čakajo na navodila.

Glavni izvršni direktorji redko zahtevajo radikalne spremembe od nabave, običajno zahtevajo le nižje stroške. Zato si morajo vodje moč in vpliv izboriti sami skozi rezultate, inovacije in proaktivno vodenje. Prioritete, kot so umetna inteligenca, trajnost in upravljanje ekosistemov, je treba peljati vzporedno, ne zaporedno.

Če se pravila igre spreminjajo vsakih deset let, smo pravkar na začetku novega cikla. Vprašanje ni več, ali se boste prilagodili, temveč kako hitro boste prevzeli vlogo strateškega arhitekta v svojem podjetju.