Programska nit letošnjega posveta je “Komu zaupati in zakaj?”.

Konferenca o zaupanju v zdravstvu – za vse, ki odločajo, zdravijo in živijo s sistemom

Zdravstveni sistem je temelj vsake moderne družbe. Ko deluje, ga pogosto jemljemo za samoumevnega. Ko odpove, se soočimo z globokimi vprašanji: komu zaupamo, zakaj mu zaupamo – in kdaj to zaupanje izgine? Postane središče razprav, skrbi in tudi političnih bojev.

Danes živimo v času, ko se zaupanje v zdravstveni sistem, znanost, politiko in medije vse pogosteje postavlja pod vprašaj, saj se  kot družba soočamo z izzivom, ki presega posamezne institucije. Zaupanje ni samoumevno. Je odnos, ki se gradi. In v zdravstvu je to odnos, ki lahko rešuje življenja ali jih obremenjuje. Zaupanje je rezultat dialoga, preglednosti, odgovornosti in skupnega prizadevanja za dobrobit vseh. Zdravje je osebna stvar. Toda zdravstvo je družbena pogodba. In v središču te pogodbe stoji zaupanje – med pacienti in zdravniki, med zdravstvenimi delavci in institucijami, med stroko in politiko, med državljani in celotnim sistemom.  Brez zaupanja ni sodelovanja. Brez sodelovanja ni napredka. In brez napredka ni kakovostne, dostopne in pravične zdravstvene obravnave.

V zadnjih letih smo bili priča številnim izzivom, ki so to zaupanje postavili na preizkušnjo:

  • preobremenjenost zdravstvenega osebja,
  • dolge čakalne dobe,
  • nezadovoljstvo pacientov,
  • vprašanja preglednosti odločitev,
  • politično vmešavanje in pomanjkanje jasne vizije,
  • porast dezinformacij in skepticizma do stroke.

A kljub temu se pojavlja tudi priložnost: priložnost za pogovor, poslušanje, razumevanje in ponovno gradnjo mostov.

Teme, ki jih bomo skupaj odpirali:

  • Kako zaznavamo zaupanje v zdravnike, zdravstvene organizacije, zavarovalnice, odločevalce?
  • Kako vplivata politika in javni diskurz na podobo zdravstva?
  • Kako okrepiti odnos med pacientom in sistemom?
  • Kako zagotoviti preglednost odločitev in odgovornost vseh akterjev?
  • Ali je mogoče graditi skupno vizijo, ki presega posamezne interese?
  • Kako ponovno vzpostaviti zaupanje med pacientom in zdravnikom?
  • Kakšna je vloga politike pri krepitvi ali rušenju zaupanja v zdravstveni sistem?
  • Kako lahko preglednost, etika in učinkovita komunikacija postanejo orodja zaupanja?
  • Kako se lahko vsak posameznik aktivno vključi v gradnjo bolj povezane, odgovorne in zaupanja vredne družbe?

Konferenca Komu zaupati in zakaj? odpira prostor za  iskren, poglobljen in čim bolj konkreten dialog med vsemi, ki v zdravstvu sodelujejo – ali pa ga soustvarjajo s svojimi odločitvami. To ni le strokovno srečanje. Je vabilo k skupnemu razmisleku o tem, kaj danes pomeni zaupanje v zdravstvu – in kako ga lahko ponovno utrdimo.

Konferenca odpira prostor vsem:

  • odločevalcem v zdravstvu,
  • zdravstvenim delavcem in sodelavcem,
  • vodstvu zdravstvenih zavodov,
  • predstavnikom političnih strank,
  • predstavnikom pacientov,
  • civilni družbi
  • medijem in
  • vsem, ki jim ni vseeno, v kakšen zdravstveni sistem verjamemo.

Pridružite se nam v razmisleku, v katerem se ne bomo ustavili zgolj pri vprašanju “Komu zaupati?”, ampak bomo iskali tudi “Kako ponovno postati vredni zaupanja?”

V času negotovosti, hitrih sprememb in informacijskih preobremenitev je nujno, da skupaj iščemo poti do razumevanja, sodelovanja in skupnih rešitev, kajti  komu zaupamo – in zakaj – je vprašanje, ki oblikuje prihodnost.

Jesenski posvet v zdravstvu 2024 osnutek:

1. dan – četrtek, 3. oktober 2024
Umetna inteligenca kot izhodišče za razmislek o prihodnosti zdravstva

Jesenski posvet se je začel z uvodnim nagovorom ministrice za zdravje, dr. Valentine Prevolnik Rupel, ki je poudarila pomen strateškega uvajanja umetne inteligence (UI) v slovensko zdravstvo. Osrednje plenarno predavanje je imel prof. dr. Blaž Zupan, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju UI, ki je udeležencem predstavil različne obraze umetne inteligence – od njenega prispevka k obvladovanju velikih količin podatkov do njenih etičnih in družbenih dilem. Umetno inteligenco je prikazal kot orodje, ki lahko – če jo pravilno razumemo – deluje kot pomočnik in prijatelj, a nas hkrati opozoril na nevarnosti nekritične uporabe.

V nadaljevanju je potekala okrogla miza, ki jo je moderiral prof. dr. Stjepan Orešković. V razpravi so sodelovali mag. Teja Batagelj (Ministrstvo za zdravje), Kristina Valenčič (koordinatorica digitalizacije v zdravstvu), doc. dr. Tatjana Mlakar (ZZZS) in Tomaž Gornik (Better). Skupaj so osvetlili ključne prednosti in pasti uporabe UI v zdravstvenem sistemu: od personalizirane medicine in digitalnih dvojčkov do vprašanj lastništva nad podatki in skrbi za ohranitev človeškega stika v obravnavi pacientov.

Večer se je zaključil z neformalnim druženjem, kjer so se strokovne vsebine prepletale s priložnostmi za izmenjavo idej in povezovanje.

2. dan – petek, 4. oktober 2024
Umetna inteligenca v praksi – področja uporabe, izzivi in rešitve

Drugi dan posveta je bil zasnovan izrazito strokovno in aplikativno. Uvodoma je doc. dr. Andrej Studen predstavil primere učinkovite uporabe umetne inteligence pri presejanju raka, kjer algoritmi omogočajo hitrejše in natančnejše odkrivanje sprememb.

Sledila je okrogla miza o vplivu podatkov in UI na kakovost obravnave, ki jo je vodil dr. Dragan Kovačić. Z njim so razpravljali doc. dr. Milena Kramar Zupan, Janez Bernik in prim. asist. Daniel Grabar. V ospredju so bili kazalniki kakovosti, razvoj nacionalnih podatkovnih baz ter pomen strukturiranih kliničnih podatkov za boljše odločitve.

Zelo odmevno je bilo tudi predavanje prim. mag. Dorjana Marušiča, ki se je vprašal, koliko zdravnikov bomo v prihodnosti sploh še potrebovali. Njegovo razmišljanje je izzvalo plodno razpravo z prof. dr. Bojano Beović, prof. dr. Klavdijo Kutnar in Denisom Kordežem, ki so osvetlili izzive izobraževalnega sistema, zaposlovanja mladih zdravnikov ter digitalnih orodij, ki lahko razbremenijo kadrovske stiske.

Popoldanski sklop se je osredotočil na povezavo med UI in razvojem zdravil. Dr. Matjaž Bončina je razložil, kako AI pospešuje odkrivanje novih učinkovin, boljšo izbiro kandidatov za klinične študije in optimizacijo raziskovalnih procesov. V razpravi z njim so sodelovali še dr. Tanja Španić, doc. dr. Luka Ležaić in prof. dr. Aleš Belič, ki je tudi pokazal praktične primere rabe AI v farmaciji.

Zanimanje je pritegnil tudi prispevek Luke Petravića dr. med, ki je predstavil uporabo podatkovne podpore in umetne inteligence v urgentni medicini. S sogovorniki dr. Gregorjem Prosnom, mag. Mitjo Mohorjem, Barbaro Krajnc in Denisom Kordežem so odprli pomembna vprašanja odzivnosti sistema, telemedicine in optimizacije poti pacienta.

Za zaključek je Marko Šmid predstavil svojo vizijo umetne inteligence kot strateškega orodja vodilnih v zdravstvu. Zadnja okrogla miza pod moderacijo mag. Mojce Cvirn je bila usmerjena v prihodnost: kako naj vodstva bolnišnic in zdravstvenih sistemov načrtujejo uvajanje tehnologije, kateri kompetenčni profili bodo potrebni in kaj pomeni »zdravstvena transformacija« v dobi umetne inteligence.

  • 15:00

    Sprejem in registracija

  • 16:00

    Uvodni pozdrav

  • 16:05

    3

    Uvodni nagovor  generalnega direktorja ZZZS

    mag. Robert Ljoljo
  • 16:15

    4

    Plenarno predavanje: Komu zaupati in zakaj?

    prof. dr. Stjepan Orešković
    Več o predavanju
  • 17:00

    5

    Predavanje: Resnica temelječa na laži

    dr. Erik Brecelj
    Več o predavanju
  • 17:20

    6

    Okrogla miza: Ko pacient sprašuje: komu zaupati in zakaj?

    VODI: Franci Gerbec
    SODELUJEJO: mag. Tamara Kozlovič – Gibanje Svoboda , dr. Branko Gabrovec – SD, Iva Dimic – NSi, Jelka Godec – SDS, Janez Poklukar – nova stranka dr. Vladimirja Prebiliča, dr. Tadej Ostrc – Demokrati in mag. Mirko Stopar – stranka Fokus
    Več o predavanju

    Na okrogli mizi bodo razpravljali o vprašanju zaupanja pacientov v zdravstveni sistem in o tem, kako ga v praksi uresničujemo. Osrednje teme bodo čakalne dobe pri najtežjih boleznih, kot so rak, srčno-žilne bolezni, možganska kap, sladkorna bolezen in duševne bolezni, ter dostopnost do zdravnikov in storitev. Govorili bodo o razmerju med primarnim in sekundarnim nivojem, obremenjenosti zdravnikov, birokraciji in odsotnosti e-kartona. Izpostavljena bo tudi empatija zdravstvenih delavcev kot ključna za uspešno zdravljenje in zadovoljstvo pacientov. Razprava bo naslovila kakovost in varnost obravnave, Nacionalno strategijo kakovosti ter začetek dela Javne agencije za kakovost v zdravstvu. Sodelujoči bodo odprli vprašanja, kdo načrtuje kadre v zdravstvu, kako okrepiti komunikacijo med zdravniki in kako urediti zagovorništvo pacientov ter financiranje NVO, ki imajo pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji.

  • 18:40

    Zaključek prvega dne

  • 20:00

    Večerja z druženjem

  • 08:15

     Začetek programa

  • 08:15

    Pozdravni nagovor

    Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata ZSVS
  • 08:25

    3

    Predavanje: S teorijo omrežij do boljšega zdravja

    prof. dr. Dragan Marušič
    Več o predavanju
  • 08:45

    4

    Okrogla miza: Ali je kaj upanja za ZAupanje v zdravstvu?

    Zunanji in notranji svet zdravstva.

    VODI: mag. Dorjan Marušič, dr. med
    SODELUJEJO: Dimitrij Klančič, dr.med, prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Andreja Kutnar
    Več o predavanju

    Sklop »Ali je kaj upanja za ZAupanje v zdravstvu« bo vstopil v komplement zdravstvenega sistema za jasnejši vpogled na zdravstveni  sistem, njegovo kompleksnost in obenem rigidnost v procesu nadgrajevanja. Matematični modeli, globalni naravovarstveni izzivi ter izkušnje iz delovanja drugih sistemov kažejo, kako pomembni so strokovnost, sodelovanje, transparentnost in dolgoročna usmerjenost. Vse to so temelji, ki jih tudi zdravstvo potrebuje za stabilnost in trajnostni razvoj. Razpravljali bomo o tem kako mora družba vplivati na zdravstvo za njegovo večjo odzivnost pri oblikovanju trdnejših mostov zaupanja, ki je ključna za dobrobit posameznika in skupnosti.

  • 09:45

    5

    Ko podatki še niso odločitev: tehnologija, kontekst in šahiranje z zdravstvom

    Mag. Vasja Rebec, SRC Infonet
    Več o predavanju

    Ali so za dobre odločitve dobri podatki dovolj? Ali so dobre informacije dovolj? Ali moramo poznati kontekst informacij, da se pravilno odločamo? Ali se tehnologija odloča bolje od nas?

    Zdravstvo je eno najzahtevnejših okolij za tehnologijo, kjer algoritmi obetajo hitrost, človek pa prinaša razumevanje. Kdaj je prav, da s tehnologijo tekmujemo in kdaj, da z njo sodelujemo?

    Osvetlili bomo tudi vprašanje, ali tehnologija lahko “zdravi”, ali pa predvsem omogoča bolj pravočasno, varno in personalizirano zdravljenje. Prispevek je uvod v razmišljanja v tej smeri ter nenazadnje tudi, kako prenesti dobre prakse iz drugih panog v zdravstvo.

    SRC Health razvija programske rešitve in orodja v podporo izvajanju kliničnih procesov v zdravstvu, ki prispevajo h kvalitetnejšim odločitvam in boljšim rezultatom zdravljenja. Delujemo kot integrator in digitalni partner za klinične ustanove. Zaupa nam več kot 400 ustanov ter več kot 300.000 pacientov.

  • 10:00

    Predavanje: Slovenija kot vzorčna država za digitalizacijo zdravstva

    Tomaž Gornik, podjetje Better
    Več o predavanju

    Slovenija postaja ena prvih držav, ki bo na nacionalnem nivoju postavila postmoderni elektronski zdravstveni zapis (EHR), ki bo odprto, na podatkih utemeljeno in prilagodljivo okolje, ki omogoča resnično povezano zdravstveno oskrbo. Na predavanju bo mogoče slišati, zakaj je prav Slovenija idealna za vlogo vzorčne države digitalizacije zdravstva, ter kako lahko s kombinacijo odprtih standardov in umetne inteligence zgradimo prihodnost, kjer bodo podatki temelj zaupanja, boljših odločitev, raziskav in inovacij.

  • 10:15

    Okrogla miza: Od podatkov do odločitev: ali digitalizacija res zdravi?

    VODI: Tjaša Zajc
    SODELUJEJO: Olga Doles, dr. med., Anže Droljc in Jurij Šorli, dr. med., mag. Vasja Rebec in mag. Alenka Simonič, dr. med.
    Več o predavanju
  • 11:15

    Odmor

  • 11:45

     

    Predavanje: Ali lahko zaupamo državljanom pri oblikovanju zdravstvenega sistema?

    Aljoša Bagola
    Več o predavanju

    Vsebina je v pripravi

  • 12:10

    10

    Okrogla miza: Ali lahko zaupamo državljanom pri oblikovanju zdravstvenega sistema?

    VODI: dr. Mircha Poldrugovac, dr. med., Specialist javnega zdravja na NIJZ
    SODELUJEJO: Brigite Ferlič Žgajnar, prof. dr. Radko Komadina, dr. med., dr. Iztok Kos in prof. dr. Igor Lukšič
    Več o predavanju

    Na okrogli mizi bodo razpravljali o zaupanju državljanov pri oblikovanju zdravstvenega sistema. V ospredju bo vprašanje, ali naj odločevalci sledijo večinskemu mnenju javnosti ali strokovnim argumentom, še posebej v času, ko populizem in lažne novice slabijo prostor za verodostojne informacije. Udeleženci bodo spregovorili o izkušnjah iz pandemije, vlogi stroke, politikov, medijev in novinarjev pri oblikovanju politik ter o tem, kako ravnati, ko stroka in javnost nista na isti strani. Dotaknili se bodo tudi vprašanja, kaj pravzaprav pomeni »stališče stroke«, kako lahko strokovna združenja približajo svoja stališča javnosti in kako kompleksne vsebine učinkovito predstaviti v času družbenih omrežij. Razprava bo iskala poti za večjo legitimnost odločanja v zdravstvu ter poudarila pomen argumentirane komunikacije in zavezništev v družbi.

  • 13:10

    Predavanje: Zaupanje v sistem: kako voditi varno, odzivno in odporno organizacijo – lekcije iz sektorjev, kjer napake niso dovoljene

    prim. Andrej Strahovnik
    Več o predavanju

    Vsebina je v pripravi

  • 13:40

    12

    Okrogla miza: Zaupanje kot strateška naloga: kako voditi varno, odzivno in odporno zdravstvo?

    VODI: dr. Dragan Kovačič, dr. med.
    SODELUJEJO: Srečko Šestan, mag. Robert Ljoljo, prim. Andrej Strahovnik, mag. Alenka Obrul in mag. Radivoj Nardin
    Več o predavanju
  • 14:40

    Kosilo

  • 16:00

    Zaključek