Program

Program je v pripravi…

Konferenca o zaupanju v zdravstvu – za vse, ki odločajo, zdravijo in živijo s sistemom

Zdravstveni sistem je temelj vsake moderne družbe. Ko deluje, ga pogosto jemljemo za samoumevnega. Ko odpove, se soočimo z globokimi vprašanji: komu zaupamo, zakaj mu zaupamo – in kdaj to zaupanje izgine? Postane središče razprav, skrbi in tudi političnih bojev.

Danes živimo v času, ko se zaupanje v zdravstveni sistem, znanost, politiko in medije vse pogosteje postavlja pod vprašaj, saj se kot družba soočamo z izzivom, ki presega posamezne institucije. Zaupanje ni samoumevno. Je odnos, ki se gradi. In v zdravstvu je to odnos, ki lahko rešuje življenja ali jih obremenjuje. Zaupanje je rezultat dialoga, preglednosti, odgovornosti in skupnega prizadevanja za dobrobit vseh. Zdravje je osebna stvar. Toda zdravstvo je družbena pogodba. In v središču te pogodbe stoji zaupanje – med pacienti in zdravniki, med zdravstvenimi delavci in institucijami, med stroko in politiko, med državljani in celotnim sistemom. Brez zaupanja ni sodelovanja. Brez sodelovanja ni napredka. In brez napredka ni kakovostne, dostopne in pravične zdravstvene obravnave.

V zadnjih letih smo bili priča številnim izzivom, ki so to zaupanje postavili na preizkušnjo:

preobremenjenost zdravstvenega osebja,
dolge čakalne dobe,
nezadovoljstvo pacientov,
vprašanja preglednosti odločitev,
politično vmešavanje in pomanjkanje jasne vizije,
porast dezinformacij in skepticizma do stroke.

A kljub temu se pojavlja tudi priložnost: priložnost za pogovor, poslušanje, razumevanje in ponovno gradnjo mostov.

Teme, ki jih bomo skupaj odpirali:

Kako zaznavamo zaupanje v zdravnike, zdravstvene organizacije, zavarovalnice, odločevalce?
Kako vplivata politika in javni diskurz na podobo zdravstva?
Kako okrepiti odnos med pacientom in sistemom?
Kako zagotoviti preglednost odločitev in odgovornost vseh akterjev?
Ali je mogoče graditi skupno vizijo, ki presega posamezne interese?
Kako ponovno vzpostaviti zaupanje med pacientom in zdravnikom?
Kakšna je vloga politike pri krepitvi ali rušenju zaupanja v zdravstveni sistem?
Kako lahko preglednost, etika in učinkovita komunikacija postanejo orodja zaupanja?
Kako se lahko vsak posameznik aktivno vključi v gradnjo bolj povezane, odgovorne in zaupanja vredne družbe?

Konferenca Komu zaupati in zakaj? odpira prostor za iskren, poglobljen in čim bolj konkreten dialog med vsemi, ki v zdravstvu sodelujejo – ali pa ga soustvarjajo s svojimi odločitvami. To ni le strokovno srečanje. Je vabilo k skupnemu razmisleku o tem, kaj danes pomeni zaupanje v zdravstvu – in kako ga lahko ponovno utrdimo.

Konferenca odpira prostor vsem:

odločevalcem v zdravstvu,
zdravstvenim delavcem in sodelavcem,
vodstvu zdravstvenih zavodov,
predstavnikom političnih strank,
predstavnikom pacientov,
civilni družbi
medijem in
vsem, ki jim ni vseeno, v kakšen zdravstveni sistem verjamemo.

Pridružite se nam v razmisleku, v katerem se ne bomo ustavili zgolj pri vprašanju “Komu zaupati?”, ampak bomo iskali tudi “Kako ponovno postati vredni zaupanja?”

V času negotovosti, hitrih sprememb in informacijskih preobremenitev je nujno, da skupaj iščemo poti do razumevanja, sodelovanja in skupnih rešitev, kajti komu zaupamo – in zakaj – je vprašanje, ki oblikuje prihodnost.

Jesenski posvet v zdravstvu 2024 osnutek:

1. dan – četrtek, 3. oktober 2024
Umetna inteligenca kot izhodišče za razmislek o prihodnosti zdravstva

Jesenski posvet se je začel z uvodnim nagovorom ministrice za zdravje, dr. Valentine Prevolnik Rupel, ki je poudarila pomen strateškega uvajanja umetne inteligence (UI) v slovensko zdravstvo. Osrednje plenarno predavanje je imel prof. dr. Blaž Zupan, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju UI, ki je udeležencem predstavil različne obraze umetne inteligence – od njenega prispevka k obvladovanju velikih količin podatkov do njenih etičnih in družbenih dilem. Umetno inteligenco je prikazal kot orodje, ki lahko – če jo pravilno razumemo – deluje kot pomočnik in prijatelj, a nas hkrati opozoril na nevarnosti nekritične uporabe.

V nadaljevanju je potekala okrogla miza, ki jo je moderiral prof. dr. Stjepan Orešković. V razpravi so sodelovali mag. Teja Batagelj (Ministrstvo za zdravje), Kristina Valenčič (koordinatorica digitalizacije v zdravstvu), doc. dr. Tatjana Mlakar (ZZZS) in Tomaž Gornik (Better). Skupaj so osvetlili ključne prednosti in pasti uporabe UI v zdravstvenem sistemu: od personalizirane medicine in digitalnih dvojčkov do vprašanj lastništva nad podatki in skrbi za ohranitev človeškega stika v obravnavi pacientov.

Večer se je zaključil z neformalnim druženjem, kjer so se strokovne vsebine prepletale s priložnostmi za izmenjavo idej in povezovanje.

2. dan – petek, 4. oktober 2024
Umetna inteligenca v praksi – področja uporabe, izzivi in rešitve

Drugi dan posveta je bil zasnovan izrazito strokovno in aplikativno. Uvodoma je doc. dr. Andrej Studen predstavil primere učinkovite uporabe umetne inteligence pri presejanju raka, kjer algoritmi omogočajo hitrejše in natančnejše odkrivanje sprememb.

Sledila je okrogla miza o vplivu podatkov in UI na kakovost obravnave, ki jo je vodil dr. Dragan Kovačić. Z njim so razpravljali doc. dr. Milena Kramar Zupan, Janez Bernik in prim. asist. Daniel Grabar. V ospredju so bili kazalniki kakovosti, razvoj nacionalnih podatkovnih baz ter pomen strukturiranih kliničnih podatkov za boljše odločitve.

Zelo odmevno je bilo tudi predavanje prim. mag. Dorjana Marušiča, ki se je vprašal, koliko zdravnikov bomo v prihodnosti sploh še potrebovali. Njegovo razmišljanje je izzvalo plodno razpravo z prof. dr. Bojano Beović, prof. dr. Klavdijo Kutnar in Denisom Kordežem, ki so osvetlili izzive izobraževalnega sistema, zaposlovanja mladih zdravnikov ter digitalnih orodij, ki lahko razbremenijo kadrovske stiske.

Popoldanski sklop se je osredotočil na povezavo med UI in razvojem zdravil. Dr. Matjaž Bončina je razložil, kako AI pospešuje odkrivanje novih učinkovin, boljšo izbiro kandidatov za klinične študije in optimizacijo raziskovalnih procesov. V razpravi z njim so sodelovali še dr. Tanja Španić, doc. dr. Luka Ležaić in prof. dr. Aleš Belič, ki je tudi pokazal praktične primere rabe AI v farmaciji.

Zanimanje je pritegnil tudi prispevek Luke Petravića dr. med, ki je predstavil uporabo podatkovne podpore in umetne inteligence v urgentni medicini. S sogovorniki dr. Gregorjem Prosnom, mag. Mitjo Mohorjem, Barbaro Krajnc in Denisom Kordežem so odprli pomembna vprašanja odzivnosti sistema, telemedicine in optimizacije poti pacienta.

Za zaključek je Marko Šmid predstavil svojo vizijo umetne inteligence kot strateškega orodja vodilnih v zdravstvu. Zadnja okrogla miza pod moderacijo mag. Mojce Cvirn je bila usmerjena v prihodnost: kako naj vodstva bolnišnic in zdravstvenih sistemov načrtujejo uvajanje tehnologije, kateri kompetenčni profili bodo potrebni in kaj pomeni »zdravstvena transformacija« v dobi umetne inteligence.

Prenos PROGRAMA

1. oktober 2026 2. oktober 2026

Previous Next

15:00
Sprejem in registracija
16:00
Uvodni pozdrav
16:05
3
Uvodni nagovor predsednica OZ DZ RS

Iva Dimic
16:15
4
Kaj pacient od vseh reform sploh občuti?

dr. Mihael Cigler

Več o predavanju
Zdravstvene reforme pogosto opisujemo z zakoni, kazalniki in organizacijskimi spremembami. Pacient pa njihov učinek presoja drugače: ali pravočasno pride do ustrezne obravnave, razume svoj naslednji korak, se med izvajalci ne izgubi in je ob zapletu deležen pojasnila ter odgovornega ravnanja.

Mihael Cigler bo v predavanju pogledal na zdravstveni sistem skozi pacientovo pot. Spregovoril bo o čakalnih dobah, varnosti, razumljivi komunikaciji in pomenu sodelovanja pacientov pri oblikovanju odločitev. Posebno pozornost bo namenil razliki med podatkom, ki ga sistem izmeri, in izboljšanjem, ki ga človek dejansko občuti.

Predavanje bo sklenil s petimi konkretnimi zavezami, po katerih bi lahko preverjali rezultate reform: od jasne odgovornosti za naslednji korak zdravljenja do odprtega vključevanja predstavnikov pacientov. Osrednje vprašanje je preprosto: kaj bo zaradi naših odločitev drugače za pacienta v ponedeljek zjutraj?
16:40
5

Ko številke dobijo obraz

prof. dr. Jože Sambt

Več o predavanju
17:00
6

Agencija za kakovost: kako iz pravil in nadzorov narediti izboljšanje, ne le poročilo

mag. Klavdija Kobal Straus

Več o predavanju
Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu (JAKZ) je osrednja nacionalna institucija za razvoj, spremljanje in spodbujanje kakovosti ter varnosti v slovenskem zdravstvu. Njena naloga ni zgolj spremljanje skladnosti delovanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti s predpisi, temveč predvsem ustvarjanje pogojev za stalne izboljšave zdravstvene obravnave, večjo varnost pacientov ter razvoj kulture varnosti.

Prispevek poudarja premik od tradicionalnega razumevanja nadzora kot administrativnega postopka k sodobnemu pristopu, kjer so ugotovitve nadzorov kakovosti v zdravstvu in kazalnikov kakovosti izhodišče za izboljšanje procesov, zmanjševanje tveganj in boljše rezultate za paciente. Ključno vprašanje ne sme biti, koliko nadzorov kakovosti je bilo izvedenih, temveč kakšne spremembe so nastale na podlagi ugotovitev the nadzorov.

Predstavljeni bodo ključni elementi uspešnega sistema kakovosti: vodenje, kultura učenja, uporaba podatkov za odločanje, spremljanje učinkov ter odgovornost za izvajanje izboljšav. Poseben poudarek bo namenjen vlogi JAKZ pri razvoju enotnega sistema kakovosti, sistema varnosti pacientov in spremljanju kazalnikov kakovosti.
17:10
7

Kaj mora zahtevati stroka od sistema – in kaj sistem od stroke

mag. Vlasta Mežek

Več o predavanju
17:15
8

Kakovost brez strokovne hrbtenice ne obstaja

Boštjan Kersnič, dr. med.

Več o predavanju
17:20
9

Odgovornost za rezultate: skupni imenovalec kakovosti v zdravstvu in gospodarstvu

dr. Marko Bitenc, predsednik SBC in član sveta za gospodarstvo Vlade RS

Več o predavanju
17:30
10

Ko se predpisi končajo: kdo kakovost dejansko uresniči v praksi

Dušan Kovač dr. med., Strokovni direktor SB Murska Sobota

Več o predavanju
17:35
11
Okrogla miza: Kakovost, nadzor, agencija, stroka – kdo bo sistem dejansko premaknil?

VODI: prim. mag. Dorjan Marušič

SODELUJEJO: mag. Klavdija Kobal Straus – Agencija za kakovost v zdravstvu , Boštjan Kersnič – ZZS, dr. Marko Bitenc, prim. mag. Andrej Šikovec, mag. Vlasta Mežek, Dušan Kovač dr. med.

Več o predavanju
18:30
Zaključek prvega dne
20:00
Večerja z druženjem

08:30
Začetek programa
08:35
Od podatkov do boljšega zdravstva: strateške aktivnosti ZZZS za boljše izide zdravljenja in dolgoročno vzdržnost sistema

mag. Robert Ljoljo, Generalni direktor ZZZS
08:55
3

Dostopnost kot politična in strokovna odgovornost

Janez Poklukar, dr. med.

Več o predavanju
09:15
4
Od podatkov do boljše obravnave: vloga strokovnih smernic

prof. dr. Bojana Beović

Več o predavanju
09:40
5
Dostopnost ni slogan – Kdo bo odgovarjal za rezultat?

Mag. Marjeta Kuhar, NIJZ

Več o predavanju
Dostopnost do zdravstvenih storitev pogosto razumemo kot vprašanje denarja, kadrov in zdravstvenih zmogljivosti. Toda čakalne dobe niso le posledica pomanjkanja. So tudi posledica odločitev o tem, katere storitve financirati, koliko jih zagotoviti, kdo bo imel prednost in kdo bo za izvedbo teh odločitev odgovarjal.

V Sloveniji smo problem dostopnosti skozi leta zožili predvsem na javni diskurz o skrajševanju čakalnih dob v upanju, da bomo dobili odgovore na vprašanja, koliko pacientov čaka, kako dolgo čakajo in koliko jih presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Merjenje je pomembno, vendar samo po sebi ne odgovori na ključno vprašanje: kdo odloča, kdo čaka?

Predavanje odpira pogled na dostopnost kot vprašanje upravljanja »povprečnih čakalnih dob«. Pri tem se prepletajo odločitve politike, financiranja, organizacija dela, strokovnih kriterijev in izvedbe. Različni akterji imajo različne pristojnosti, informacije, sredstva in možnosti vplivanja, zato se lahko odgovornost za dostopnost razprši med več ravni sistema. Vprašanje dostopnosti z vidika pacienta pa ostaja prepuščeno interpretaciji vsakega od akterjev v zdravstveni politiki.

Čakalna doba je tako več kot številka. Za njo je odločitev o prioritetah, načinu razporejanja virov in odgovornosti za rezultat.

Dostopnost zato ni slogan. Je vprašanje odločanja, izvedbe in odgovornosti.
09:55
6

Rezultat nastane v timu: kdo v resnici nosi dostopnost sistema

Anita Prelec, predsednica Zbornica Zveza

Več o predavanju
10:10
Odmor
10:25

eKarton kot nova infrastruktura zaupanja: celovit pogled na pacienta
brez podvajanja in izgubljanja časa

mag. Anže Droljc, podjetje Better

Več o predavanju
10:40
9

Digitalizacija brez romantike (ISNMP) in kako bodo podatki res uporabni?

Vasja Rebec, SRC Infonet

Več o predavanju
10:55
Merjenje kakovosti po letu 2026: od usmeritve do praktičnega modela za izvajalce

dr. Mircha Poldrugovac, NIJZ

Več o predavanju
11:10

Najnižja cena ni najnižji strošek: čas je, da se osredotočimo in merimo vrednost.

Polona Mežan, direktorica GZS Zbornice MedTech Slovenija

Več o predavanju
11:20
12
Zdravje kot donosna naložba

dr. Irena Horvat-Žnidaršič, direktorica področje za analitiko in razvoj, ZZZS

Več o predavanju
11:30

Epilog sklopa: Kaj bomo merili jutri – Kako bomo vedeli, da zdravimo bolje?

dr. Mircha Poldrugovac, NIJZ

Več o predavanju
11:40
14
Od podatka do ukrepa: kako naj vodstvo vodi z dokazi

doc. dr. Matic Mihevc

Več o predavanju
12:00
15
Kakovost kot vodstvena disciplina, ne kot dodatna obveznost

Matjaž Trontelj, Barsos

Več o predavanju
12:20
16
Kakovost kot vsakodnevna odločitev, ne kot projekt

prim. mag. Andrej Šikovec, Avelana

Več o predavanju
Kakovost v zdravstvu pogosto povezujemo s kazalniki, poročili in izpolnjevanjem metodoloških zahtev. Vendar samo merjenje še ne pomeni boljše kakovosti. Kazalnik dobi pravi pomen šele takrat, ko vpliva na klinično odločitev in izboljša izid zdravljenja.

Prispevek obravnava kakovost skozi pogled kirurga in izhaja iz treh temeljnih ravni: strukture, procesa in izida. Za klinično delo je najpomembnejše vprašanje, ali je bolnik po zdravljenju dejansko bolje. Na primerih organizacije operacijskega bloka je prikazano, da visoka zasedenost operacijske dvorane sama po sebi ni dokaz kakovosti, če jo spremljajo večje tveganje, preobremenjenost ekipe ali slabši izidi. Podobno število odpovedanih posegov ali prijavljenih varnostnih incidentov brez poznavanja vzrokov lahko vodi v napačne zaključke.

Poseben poudarek je namenjen merjenju izidov zdravljenja z vidika bolnika. Pri zdravljenju kronične venske bolezni tehnično uspešen poseg, na primer zaprtje safenske vene po EVLA, še ne pomeni nujno uspešnega zdravljenja. Pomembni so zmanjšanje bolečin in otekanja, izboljšanje funkcionalnosti ter kakovosti življenja, ki jo lahko spremljamo z instrumenti, kot je CIVIQ-20.

Učinkovit sistem kakovosti zato potrebuje manj, vendar klinično smiselnih kazalnikov, hitro povratno informacijo in predvsem zanko merimo – primerjamo – razumemo – spremenimo. Kakovost ni občasni projekt niti administrativna obveznost. Je vsakodnevna klinična odločitev, katere končni kriterij je boljši izid za bolnika. Kakovost_20min_končno

Ključne besede: kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti, izidi zdravljenja, PROMs, CIVIQ-20, vaskularna kirurgija.
12:40
17
OD MERJENJA IN NADZORA DO REZULTATOV – Čas je za profesionalni menedžment in voditeljstvo v zdravstvu

doc. dr. Milena Kramar Zupan, SB Novo Mesto

Več o predavanju
12:50
18
Velik sistem, veliki pritiski, veliki rezultati? Kako vodstvo ustanove dokazuje spremembe za pacienta

dr. Dragan Kovačič, SB Celje

Več o predavanju
13:10
19

Kaj če se kibernetski napad na zdravstveno ustanovo začne z enim samim telefonskim klicem?

Boris Krajnc, specialist za kibernetsko varnost, Telekom Slovenije

Več o predavanju
Na realističnem scenariju napada na ambulanto bomo predstavili, kako lahko napadalec s socialnim inženiringom in tehnikami zlorabe telefonskih sistemov (phone phreaking) poveže na videz nepomembne informacije ter jih uporabi za dostop do občutljivih podatkov o pacientih in prevzem nadzora nad računalnikom. Takšen napad lahko neposredno vpliva na zdravstveno obravnavo: onemogoči dostop do podatkov, ogrozi njihovo zaupnost in prekine delo ustanove.

Predstavili bomo, kako lahko zdravstvene ustanove z usposabljanjem zaposlenih, varnostnimi pregledi ter pravočasnim zaznavanjem in odzivanjem na incidente zmanjšajo tveganja in omejijo posledice napada.

Na te izzive odgovarja tudi evropski projekt ShieldHealthAdria, ki ga vodi Telekom Slovenije in povezuje 13 partnerjev, med njimi 11 zdravstvenih ustanov iz Slovenije in Hrvaške. Projekt z uvajanjem varnostnih rešitev in usposabljanjem zaposlenih prispeva k zaščiti podatkov pacientov, neprekinjenemu izvajanju zdravstvenih storitev in zaupanju v digitalno zdravstvo.
13:25
20

Beseda je vaša

Vodi: Prim. mag. Dorjan Marušič

Več o predavanju
14:20
Kosilo in zaključek