prof. dr. Stjepan Orešković

Medicinska fakulteta v Zagrebu, Center za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks, Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije za HIV, Hrvaška

Prof. dr. Stjepan Orešković je redni profesor na Medicinski fakulteti v Zagrebu ter voditelj in predsednik sveta Centra za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks. Hkrati je direktor Kolaborativnega centra Svetovne zdravstvene organizacije za HIV.

V svoji mednarodni karieri je sodeloval ali sodeluje z vodilnimi univerzami, kot so Londonska šola za ekonomijo in politične vede (London School of Economics and Political Science), Londonska šola za higieno in tropsko medicino (London School of Hygiene and Tropical Medicine), Univerza Bocconi, Univerza Sorbonne in Univerza Harvard, kjer je član Institute of Coaching at McLean Hospital Harvard Medical School Affiliate in Department of Global Health and Social Medicine Center for Bioethics at Harvard Medical School. Stjepan je glavni raziskovalec projekta, ki ga financira Pfizerov Program globalnih raziskovalnih nagrad za preprečevanje odvisnosti od nikotina Global Research Award for Nicotine Dependence (Globalna raziskovalna nagrada za raziskovanje odvisnosti od nikotina ‒ GRAND; 2017‒2022), pri katerem sodelujejo Harvard Medical School – Massachusetts General Hospital, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Medicinska fakulteta Univerze v Zagrebu.

Bil je svetovalec pri Svetovni banki, Evropski komisiji DG Science in pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Google učenjak za profesorja Oreškovića in njegovih 251 objavljenih znanstvenih in strokovnih člankov v Wiley & Sons, Pergamon Press, Springer, SAGE Publications, Elsevier Science, Oxford Journals, Cambridge Quarterly in drugje pokaže 33 zadetkov v i10-indeksu in 18 zadetkov v h-indeksu.
Profesor Stjepan Orešković je član uredniških in nadzornih svetov pri različnih mednarodnih strokovnih revijah. Predstavljen je bil v vodilnih mednarodnih medijih, kot so CNN, BBC, RTL, NBC, RDW in Huffington Post

Ko pride naslednja pandemija: Kaj nas je naučil SARS-Cov-2?

Smo 3. aprila 2021. Beremo Delo, New York Times in NEJM. Kaj poročajo o pandemiji covid-19? Ali o njem poročajo enako pozorno, kot so o španski gripi, ki je leta 1918 vzela skoraj sto milijonov življenj? Covid-19 je le ena od 291 bolezni in invalidnosti.

Zakaj je SARS-Cov-2 postala hudobna kraljica pandemije? Dnevna stopnja izgube zaradi nalezljivih bolezni običajno upada z naraščajočimi dohodki, povezanimi z epidemiološkim okoljem in zmogljivostjo zdravstvenega sistema. Dejstva in številke o pandemiji covid-19 zanikajo dva od treh pravil globalnega bremena bolezni (GBD) in ugotovitve raziskav. Razumemo, zakaj? In kaj nas je pandemija doslej naučila? Kakšna je bila vloga bioznanosti, vedenjskih ved in ekonomije pri nadzoru pandemije covid-19? Kateri so najboljši primeri velikega prispevka znanosti in farmacevtske industrije v boju proti pandemiji? Od kod prihaja visoko nezaupanje do Pfizer-BionTecha, Moderne ali Astre Zenece? Zakaj so najslabši primeri odzivov oblasti (ZDA, Brazilija in Velika Britanija) neposredno povezani z odnosom do znanosti? V pandemiji covid-19 se z zavrnitvijo znanosti in strokovnega znanja izkazuje politična vdanost. Želja po pravičnosti lahko trči z drugo željo – po resnici, in tretjo – po svobodi. Kaj nas je torej naučilo leto 2020?