Robert Carotta, dr. med.

spec. kirurgije, predstojnik Urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice, koordinator ministra za zdravje za zagotavljanje posteljnih zmogljivosti pri obvladovanju covid-19

Rojen  25.  3.  1973  v  Kranju.  Po končanem študiju medicine in opravljenem obveznem služenju vojaškega roka v Slovenski vojski (SV) se je septembra 1999 zaposlil v SB Jesenice (SBJ) kot zdravnik sekundarij. Po končanem sekundariatu, nekajmesečnem   prostovoljnem   delu  na  kirurškem   oddelku   SBJ  in  neuspelih  naporih takratnega vodstva za odobritev specializacije iz kirurgije, je odšel na mirovno misijo v Sarajevo  v okviru  SV.  Maja  2003  je  pričel  z  opravljanjem  specializacije  iz  splošne kirurgije za SV, specialistični izpit opravil maja 2010. Ves čas službovanja v SV je bil strokovni vodja vojaške bolnišnice Role 2, katero so pod njegovim vodstvom 2009 uspešno certificirali. Avgusta 2011 se je ponovno zaposlil v SBJ kot kirurg, ostal pa pogodbeni pripadnik SV. Tudi izkušenj iz terenskega dela mu ne manjka, saj je osem let vodil zdravstveno službo na zaključku svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici in tekmah svetovnega pokala biatloncev na Rudnem polju na Pokljuki. Je predavatelj  ATLS  in  MRMI.  Julija  2013  je  postal  vodja urgentne službe SBJ, izdelal je načrt odziva bolnišnice ob množični nesreči, novembra 2014 je postal predstojnik Urgentnega centra SBJ, v tej funkciji je nepretrgoma do danes. Oktobra 2020 je prevzel vlogo nacionalnega koordinatorja za Covid bolnišnice ob epidemiji s Covid virusom.

Enotnost slovenskega zdravstva ob epidemiji – utopija ali realnost?

V septembru 2020 je Ministrstvo za zdravje (MZ), z namenom pregleda stanja in koordinacije posteljnih kapacitet za COVID bolnike, razvilo aplikacijo za pregled posteljnih kapacitet slovenskih bolnišnic. V začetku oktobra je nato MZ, z namenom obvladovanja epidemiološke situacije, imenovalo nacionalnega koordinatorja celotnega sistema, bolnišnice pa so, v namensko razviti aplikaciji MZ,  pričele z dnevnim poročanjem o stanju zasedenosti in razpoložljivosti posteljnih kapacitet za COVID bolnike. Skladno s pooblastili in dodeljenimi nalogami je nacionalni koordinator s sodelovanjem odgovornih oseb na vseh nivojih zdravstva, vzpostavil sistem odziva in ukrepanja z namenom zagotavljanja enakomerne dostopnosti do zdravstvenih storitev obolelih s COVID 19, ki so potrebovali nujno obravnavo (NMP) in hospitalizacijo. Nepogrešljivi del pri koordinaciji napotitev bolnikov je dispečerski center Maribor (DCZ MB), ki v časi obvladovanja epidemije opravlja dve ključni nalogi, nadzor stanja zasedenosti bolnišnic in nadzor sistema ter aktivacijo namenskih reševalnih ekip, ki so, skladno z odredbo MZ z dne 16.10., vključene v sistem zagotavljanja nujnih reševalnih prevozov. Tako je DCZ MB z dnem 6.10. pričel z nadzorom stanja razpoložljivih kapacitet bolnišnic in z dnem 26.10. s koordinacijo in aktivacijo namenskih reševalnih ekip. Operativno sodelovanje je potekalo vsakodnevno, kjer sta nacionalni koordinator ter vodja DCZ MB glede na podatke o zasedenosti posteljnih kapacitet po posameznih bolnišnicah, izdelala dnevni načrt prerazporeditve bolnikov iz bolj v manj obremenjene bolnišnice. Poglavitna prednost sodelovanja z Dispečersko službo zdravstva je v centralnem vpogledu na zasedenost/razpoložljivost posameznih bolnišnic in nadzor stanja sistema mobilnih ekip za celotni slovenski prostor. DCZ MB sprejema klice za območje Slovenije in koordinira prevoze z uporabo namenskih »COVID« reševalnih ekipn tako za potrebe nujnih odložljivih prevozov iz primarnega nivoja, kot tudi za prevoze/premestitve na sekundarnem nivoju. Glede na potrebe in na podlagi razpoložljivih podatkih o razpoložljivosti se vsakodnevno dogovori strategija, na podlagi katere zdravstveni dispečer že sam svetuje lokacije premestitev in hkrati koordinira namenske reševalne ekipe za prevoze bolnikov. Delovna skupina pod vodstvom nacionalnega koordinatorja je zavzela strategijo, da se vsakemu COVID pacientu, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, le ta zagotovi v najbližjem UC, ne glede na razpoložljivost prostih postelj bolnišnice. Za premestitve/hospitalizacijo je vedno potreben dogovor zdravnik – zdravnik. V primeru, kjer zaradi takšnih in drugačnih razlogov dogovor ni realiziran se v postopek premestitve vključi  nacionalnega koordinatorja. Vodilo celotnega sistema odziva zdravstvenega sistema na epidemijo je enotnost pod enim vodstvom, kooperativnosti vseh deležnikov zdravstva ter koncept delitve bremena oz. solidarnost tako na nivoju izvajalcev reševalnih prevozov, primarnem zdravstvu in med bolnišnicami. Vzpostavljen sistem je pokazal številne pozitivne strani enovitega vodenja v primeru izrednih razmer, hkrati pa razkril marsikatere sistemske pomankljivosti, ki zahtevajo takojšen pristop k iskanju sistemskih rešitev ter posodobitev.