Program

V zadnjih letih je prišlo v Evropski uniji po okriljem UEMS (Evropske organizacije zdravnikov specialistov) do harmonizacije podiplomskega izobraževanja, predvsem specializacij na številnih področjih. Harmonizacija sicer ne pomeni, da se v vseh državah članicah izobražujejo enako ali da pristopijo vsi specializanti k evropskemu specialističnemu izpitu, saj te zaveze UEMS ne more zahtevati, prav tako je ne more zahtevati Evropska komisija, predstavlja pa harmonizacija pobudo k poenotenju usposabljanja in izobraževanja in s tem zagotavljanja primerljive kakovosti znanja. Primerljivo znanje in usposobljenost sta pogoj za primerljivo kakovost zdravstvenih obravnav. Poenoteno izobraževanje in usposabljanje lahko vodi v večjo migracijo zdravnikov, ki se ji moramo zoperstaviti z dobrimi pogoji za delo in življenje zdravstvenih delavcev. 

Podatki so v zdravstvu ključnega pomena. Vse več bolnišnic, organizacij, regij in tudi držav se odloča za uporabo odprtih standardov, saj je to prihodnost in nov korak naprej v digitalizaciji zdravstva. Ker se tehnologija in trendi spreminjajo z veliko hitrostjo, si ponudniki zdravstvenih storitev ne morejo privoščiti, da se ob vsaki prenovi izgublja čas z migracijo podatkov ali da se izgubljajo podatki sami. Ključ je torej v odprtih podatkih, ki so na voljo vsem aplikacijam in vsem posameznikom v trenutku, ki jih ti potrebujejo. Na predavanju bo Tomaž Gornik predstavil nekaj uspešnih primerov iz tujine in se dotaknil tudi Slovenije, kjer Better že dolga leta sodeluje pri iskanju sodobnih rešitev in gradnji moderne infrastrukture. Slovenija že ima nacionalno hrbtenico, ki temelji na standardu openEHR, številne rešitve eZdravja, novo strategijo digitalizacije zdravja, ter številne druge koristne IT rešitve na različnih nivojih zdravstva. Vse to Slovenijo uvršča med države z najnaprednejšimi sistemi. Bomo znali odlično osnovo tudi izkoristiti? 

Znotraj enotnega plačnega sistema je najbolj marljive zaposlene, ki prinašajo najvišjo dodano vrednost za inštitucijo, zelo težko primerno nagraditi. Nismo vsi enaki, niti enako produktivni. Kaj pa, če plačamo zdravnike po opravljenem delu? Sliši se zelo preprosto, pa seveda ni. Za postavitev takšnega modela je v prvi vrsti potrebno imeti usposobljen management, ki bo znal zelo jasno določiti finančni razrez pri posamezni storitvi, ki bo imel kontrolo nad kakovostjo in varnostjo obravnav pacientov, ki bo znal načrtovati delo in zapolnjenost operacijskih dvoran in ambulant … Obstajajo modeli, ki delujejo, je pa vsekakor potrebno uporabiti vse veščine, da model deluje in se ne izrodi. Za uvedbo takšnega modela pa je potreben širši konsenz.

NaVTeZ – na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava v središče postavlja bolnika in njegovo zdravje ter želi zdravljenje organizirati tako, da z njim dosežemo najboljše rezultate zdravljenja, ki so pacientu pomembni, glede na vložen denar. Rezultati, ki jih prinaša vpeljava tega modela so boljša kakovost zdravljenja in boljši rezultati za bolnike ter nižji stroški zdravljenja.  Z merjenjem izidov zdravljenja in preko transparentnega prikaza le-teh omogoča primerljivost dela izvajalcev s ciljem izboljšanja vseh na najvišjo možno raven. Za uspešno vpeljavo modela je potrebno sodelovanje različnih deležnikov znotraj zdravstvenega sistema in ustrezno razvita infrastruktura. V pomoč so nam seveda lahko tudi primeri dobrih praks iz tujine, o katerih nam bo spregovoril profesor Hazelzet.