Program
Program Zdravstvenega razvojnega foruma 2024, osrednja tema foruma je: NADZOR, AVTONOMIJA, ODGOVORNOST – POT DO REŠITEV?
Program Zdravstvenega razvojnega foruma 2024, osrednja tema foruma je: NADZOR, AVTONOMIJA, ODGOVORNOST – POT DO REŠITEV?
V Republiki Sloveniji imamo zdravstveni sistem, ki je sposoben vrhunske obravnave urgentnega zdravnika, zatakne pa se pri obravnavi, kjer bolniki čakajo dolgo, pogosto tudi glede na strokovna priporočila predolgo. Vzroki za dolge čakalne dobe so raznoliki in številni; kadrovski deficit, premajhen vpis v zdravstvene izobraževalne programe, visoka povprečna starost zdravstvenih delavcev, beg možganov v tujino, zastarela oprema in prostori za delo, pomanjkljiva digitalizacija delovnih procesov, okostenela delavnopravna zakonodaja, nestimulativni plačilni sistem, staranje populacije, ki postaja vse bolj komorbidna, pandemije, vojne in še in še bi lahko naštevali.
Kako rešiti težave s katerimi se srečuje ves razviti svet?
Dostopnost do zdravstvenih storitev je ena najpomembnejših vrednot zdravstvenih sistemov. Dostopnost v vseh dimenzijah, ekonomski, geografski, informacijski, etični in časovni. Ob zamajanem zdravju je osnovna želja posameznika pravočasni vstop v zdravstveni sistem. Težavnost simptomov in znakov ter prioriteta obravnav narekujejo uvedbo strokovnih kriterijev za umestitev na seznam čakajočih in optimalno pretočnost pacientov na poti skozi zdravstveni sistem za boljše zdravje.
Vsem nedopustno čakajočim pacientom so s tem kratene osnovne ustavne pravice.
Opis okrogle mize je v pripravi.
Ob današnjem pomanjkanju zdravstvenega kadra v Sloveniji in drugje v Evropi, je ključno ustvariti delovna okolja, ki so prijetna in celo privlačna za potencialne delavce. Še posebej pomembno je, da delovno okolje ustreza pričakovanjem in željam tistih, ki se o karierni poti šele odločajo, torej mladih. Kakšna so pričakovanja mladih glede delovnega mesta v zdravstvu? V čem se razlikujejo od pričakovanj predhodnih generaciji? Kako se generacijske spremembe v delovnem okolju odrazijo v drugačni izkušnji pacienta? Kakšen zdravstveni sistem bodo oblikovali, ko bodo danes mladi na odločujočih položajih in bo večina nas v vlogi uporabnika zdravstvenih storitev? Na okrogli mizi se bomo pogovorili o mladih, predvsem pa se bomo pogovorili z mladimi o zdravstvenem sistemu.
Evropska unija vzpostavlja suvereno oblačno infrastrukturo v okviru katere bomo v Sloveniji kot del te infrastrukture razvili platformo za zbiranje in analizo biometričnih podatkov vezanih na zdravstvo. Ta pristop ni le korak naprej v zdravstveni preventivi, ampak je tudi ključen za boljše spremljanje in skrb za paciente, kot tudi za napredek v zdravstvenih raziskavah. Področja uporabe:
EU postavlja stroge standarde za zajem, obdelavo in hranjenje zdravstvenih podatkov. To vključuje varovanje osebnih podatkov, zagotavljanje njihove varnosti in integritete ter določanje smernic za njihovo etično uporabo.
EU si prizadeva za inovativno uporabo tehnologij, ki ne le izboljšuje skrb za paciente, ampak tudi prispeva k širšemu razumevanju zdravstvenih izzivov. Ta pristop je ključen za izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in splošnega zdravja evropske populacije.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.
Eva McLellan, generalna direktorica Roche Slovenija, bo govorila o tem, zakaj si ob mednarodnem dnevu žena vzemimo trenutek za praznovanje in priznanje vloge, ki jo imajo zaupanja vredna partnerstva pri krepitvi našega zdravstvenega sistema. Kako lahko javno-zasebna partnerstva in sodelovanje na vseh področjih zdravstvenega ekosistema izboljšajo način načrtovanja in izvajanja zdravstvenega varstva tako, da bodo vsi imeli koristi od boljših kliničnih, družbenih in gospodarskih izzidov.
Ljudje, skupnosti, pacienti in zdravstveni delavci morajo imeti ključno vlogo pri oblikovanju politik v zdravstvu. Vrsta digitalne transformacije, potrebne za spodbujanje zaupanja in kulture sodelovanja med institucijami ter skupnostmi, ima potencial preoblikovati zdravstvene sisteme v odporne, trajnostne in prihodnostim primerne. Pridružite se nam na inovativni okrogli mizi, kjer bomo skupaj razpravljali o tej temi.
Podpredsednik zveze organizacij pacientov Slovenije
Zdravstveni sistem v Sloveniji zaznamujejo navidezni poskusi javne reforme in bolj nepregledne blokade v zakulisju.
Koga lahko vprašamo kako sistem v resnici deluje (in ne deluje), če ne prejšnjih šest ministrov zdravja?
Privlačnost funkcije zdravstvenega ministra je večplastna. Obljublja potencial znatnega vpliva na javno zdravje in politiko, vendar prinaša tudi precejšnje izzive in odgovornosti.
Ali tisti, ki so bili na tem položaju, razmišljajo o svojem mandatu s ponosom ali obžalovanjem, zlasti glede zamujenih priložnosti za uvedbo globljih ali trajnejših sprememb.
In kaj pove objektivna analiza sistema zdravja v Sloveniji zadnjih 20 let?
Ali je recimo sistem leta 2024 bil bolj učinkovit kot leta 2004?
Skozi lečo objektivnih rezultatov – kot so splošno zdravstveno stanje prebivalstva, razporeditev in uporaba finančnih in človeških virov ter splošna poraba – lahko zagotovimo jasno sliko njegove učinkovitosti in uspešnosti v različnih obdobjih. Kdo pa res skrbi za »proizvodnjo« takšnih pokazateljev. Ali so tisti kateri to delajo resnično kompetentni, neodvisni in imajo javno podporo?
Vprašanja o upravljanju in nadzoru postajajo vse bolj pomembna, saj se zdi, da vlogo ministrov za zdravje zasenčijo druge močne osebnosti in subjekti v sistemu. Ob tem se porajajo vprašanja, kdo v resnici drži vajeti zdravstva v Sloveniji, še posebej ob upoštevanju kompleksnega prepleta interesov, ki presegajo uradne strukture vodenja ministrstva. Kdo torej ima največjo moč sprememb in kdo možnost zadrževanja statusa quo?
Ali je sploh možno izvajati sistemske spremembe brez podpore celotne vlade, vključno s predsednikom vlade?
In seveda, kdo ima najboljši nasvet sedanji zdravstveni ministrici, če ne šest prejšnjih?
Predsednik odbora za zakonodajo in pravno pomoč pacientom
Kdo so (smo) menedžerji v slovenskih zdravstvenih ustanovah? Menedžerji profesionalci, visoko usposobljeni z menedžerskimi znanji in kompetencami, ki jih zahteva današnje izjemno kompleksno in nestabilno okolje, ki ustvarja zahteve po inovacijah, spremembah, uvajanju novih metod dela in vodenje nove generacije visoko usposobljenih zaposlenih z drugačnimi pričakovanji… Smo s strani lastnika postavljeni strokovnjaki z jasnimi cilji, ustreznimi menedžerskimi orodji in ustrezno nagrajeni?
Ali smo nemara zgolj državni uradniki, postavljeni po volji vsakokratne vlade oziroma oblasti, brez jasne vizije in ciljev lastnika, kaj le-ta zares hoče od nas? Imamo ustrezno poslovno avtonomijo z menedžerskimi orodji, smo ustrezno, odgovornosti primerno nagrajeni, da odgovarjamo in upravljamo z velikimi tehnološko zahtevnimi ustanovami in vodimo visoko usposobljene strokovnjake?
Večina zaposlenih ne dela samih, delamo v skupinah, oddelkih, pisarnah, obratih, tudi v timu. Tim se razume kot najbolj učinkovita oblika skupinskega dela. Kdaj sta del in celota, posameznik in sistem v idealnem razmerju, odnosu? Je v timu sploh mogoče govoriti o idealnem razmerju? Lahko to razmerje opišemo geometrično? Je lahko to razmerje lepo? Nekaj razmišljanj, ki bodo ponudile še več vprašanj.
Zdravstvo in zdravniki s(m)o v navzkrižnem ognju različnih pritiskov: pritiski zavarovalnice, pritiski in pričakovanja bolnikov, pritisk časa, ki ga imamo na voljo, pritiski medijev in pritiski zaradi skrbi za lastno pravno in odškodninsko varnost. Učinkovite krovne organizacije, ki bi zagotavljala zdravnikom oporo in varnost nimamo in se v tem navzkrižnem ognju znajdemo vsak po svoje. Z zaupanjem v svoje strokovne in organizacijske sposobnosti in trdo roko strogo zastopamo medicinske smernice in ne podlegamo pritiskom, ali pa defenzivno skrbimo za lastno varnost in nizek nivo stresa v strelskem jarku skrbimo, da se ne znajdemo na naslovnici, sodišču ali v glavni vlogi bolnikove frustracije.
Odlična družba vabi!
Ostanite obveščeni o bodočih dogodkih.