ZDRAVSTVENI RAZVOJNI FORUM 2021

Stabilnost in vzdržnost zdravstvenih sistemov ter naš odgovor na krizo

1. in 2. april 2021, Grand Hotel Bernardin, Portorož

Programski sklopi

Stabilnost in vzdržnost zdravstvenih sistemov
Kakovost in varnost v času epidemije – stanje v primerjavi z EU
Kriza kot sito rešitev – konflikt nas uničuje, kriza očiščuje
Kako naprej z izkušnjami iz 2020?

Program

Epidemija – ali smo se kaj naučili?

Kriza upravljanja v zdravstvu – pandemija covid-19 in potres v Hrvaški

prof. dr. Aleksandar Džakula, dr. med., Asistent profesor na Školi narodnog zdravlja Andrija Štampar Univerze v Zagrebu

Odločitev za solidarnost, odgovornost in sočutje

dr. Anton Jamnik, duhovnik in ljubljanski pomožni škof

Obvladovanje epidemije covid-19 v Sloveniji: dobro in slabo

prof. dr. Bojana Beović, dr. med., infektologinja, vodja svetovalne skupine ministra za obvladovanje covid-19 na Ministrstvu za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

Sistematično vodenje kakovosti in varnosti neobhodno v času krize

prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., spec. anest. z rean. in strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota

Kakovost v zdravstvu – še vedno nazaj v preteklosti

prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. in samostojni svetovalec

Matematike se ne boj in je ne sovraži ali zgodba o premalo kuhanem netopirju

dr. Dragan Kovačić, dr. med. in v.d. direktorja Splošne bolnišnice Celje

Igor D. Gregorič, dr.med., FACC, član American College of Cardiology, direktor in programski vodja Centra za kirurgijo srca, Kardiopulmonalni program podpore in presaditev ter Inštituta Memorial Hermann Heart & Vascular Institute-TMC, profesor ter direktor raziskav na Centru za napredno srčno popuščanje na McGovern Medicinski fakulteti Univerze v Texasu

Dobre prakse v Sloveniji – rešitve v covid razmerah

Janez Poklukar, dr. med. in generalni direktor Univerzitetnega kličničnega centra Ljubljana

Luigi Bertinato, koordinator raziskovalne skupine za klinično vodenje, Nacionalni inštitut za zdravje, Italija

Aktivnosti in strateški cilji Hrvaške v boju s covid-19

prim. mr. Maja Grba-Bujević, dr.med., predstojnica HZHM – Hrvaškega zavoda za nujno medicino, poslanka Hrvaškega sabora in Damir Važanić, mag. zdr. tehnike, pomočnik predstojnice HZHM, doktorski kandidat

Kdaj bo znan vpliv epidemije na dostopnost?

Marjeta Kuhar, strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema

Pogled Vzajemne na obdobje epidemije – kaj smo se naučili?

Matjaž Trontelj, dipl.org.manager, direktor sektorja za zavarovalne primere, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica

izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. med., strokovni direktor, Univerzitetni klinični center Maribor in član svetovalne skupine ministra za obvladovanje covid-19 na Ministrstvu za zdravje RS

Javno zdravstveni izzivi: tretji val ali umiritev epidemije?

Milan Krek, dr. med., spec., direktor NIJZ

Ali kakovost vpliva na obvladovanje Covid 19 v domovih starejših občanov? Mednarodni pogled

Mircha Poldrugovac, dr. med., doktorski raziskovalec, Oddelek za javno zdravje, UMC – Univerzitetni medicinski center Univerze v Amsterdamu, Nizozemska

Kako varno in učinkovito obravnavti ne-Covid  paciente v času Covid-19 epidemije?

Petra Rupar, dr. med., spec. za splošno kirurgijo, predstojnica Kirurškega oddelka, Splošna bolnica Jesenice

Enotnost slovenskega zdravstva ob epidemiji – utopija ali realnost?

Robert Carotta, dr. med. spec. kirurgije, predstojnik Urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice, koordinator ministra za zdravje za zagotavljanje posteljnih zmogljivosti pri obvladovanju covid-19 in Miha Brezovnik, mag. vzg. in men. v zdr., vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor

Covid med zdravnikom in bolnikom – sprememba v pozitivno smer?

prim. Simona Repar Bornšek, dr.med.spec., Zdravstveni dom Ljubljana, članica svetovalne skupine ministra za obvladovanje covid-19 na Ministrstvu za zdravje RS

Ko pride naslednja pandemija: Kaj nas je naučil SARS-Cov-2?

prof. dr. Stjepan Orešković, Medicinska fakulteta v Zagrebu, Center za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks, Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije za HIV, Hrvaška

Digitalizacija zdravstva-priložnosti za Slovenijo – jih znamo in zmoremo izkoristiti?

Tomaž Gornik, ustanovitelj in direktor, Better care

Častni pokrovitelj dogodka

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor

Sponzor

  • 8.00

    1

    Dobro jutro ob kavi in rogljičkih

    Od 8.00 ure bo potekal sprejem in registracija udeležencev
  • 9.00

    2

    Otvoritev foruma

  • 9.05

    3

    Pozdravni nagovor

  • 4

    SKLOP: STABILNOST IN VZDRŽNOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV

  • 9.20

    5

    Epidemija – a smo se kaj naučili?

  • 9.50

    6

    Aktivnosti in strateški cilji Republike Hrvaške v borbi proti COVID-19

    prim. mr. Maja Grba – Bujević, dr.med.
    Damir Važanić, mag.med.techn.,pred., PhD candidate
    Prikaži več

    Krizni stožer Ministarstva zdravstva i Stožer civilne zaštite Republike Hrvatske kontinuirano prate epidemiološku situaciju i donose pravovremene odluke u cilju sprječavanja širenja koronavirusa. Osnovni strateški ciljevi i aktivnosti koji proizlaze iz Strategije u borbi protiv COVID-19 odnose se na identificiranje i utvrđivanje karaktera prirode virusa i ozbiljnosti kliničke slike, minimiziranje širenja prijenosa zaraze, smanjenja morbiditeta i mortaliteta, minimiziranje opterećenosti zdravstvenih djelatnika i pružanju maksimalne podrške zdravstvenom sustavu te na informiranje i edukaciju građana. Razvijen je akcijski plan kriznog upravljanja koje se temelji na prevenciji širenja virusa, utvrđivanju stanja pripravnosti, odgovoru zdravstvenog sustava i drugih službi te na oporavku. Strategijom su obuhvaćeni različiti scenariji koji ovise o epidemiološkoj situaciji u tom trenutku, a sve u cilju zbrinjavanja osoba oboljelih od COVID-19, sprječavanja širenja virusa i očuvanju zdravstvenog sustava za pacijente kojima je bila potrebna zdravstvena zaštita zbog drugih bolesti ili ozljeda.

  • 10.20

    7

    Predavanje

  • 10.50

    8

    Odmor

  • 11.20

    9

    Ko pride naslednja pandemija: Kaj nas je naučil SARS-Cov-2?

    prof. dr. Stjepan Orešković
  • 11.50

    10

    Okrogla miza s predstavniki države

    Moderator: prim. mag. Dorjan Marušič,dr. med., dipl. ing.
  • 11

    SKLOP: KAKOVOST IN VARNOST v času epidemije. Kje smo in koliko zaostajamo za EU

  • 12.35

    12

    Kaj se zgodi, ko se zaustavi sistem (Covid 19, potres, …)

    Prof. dr. Aleksandar Džakula, dr. med., Asistent profesor na Školi narodnog zdravlja Andrija Štampar, Univerza v Zagrebu
  • 13.05

    13

    Kosilo

  • 14.05

    14

    Kakovost v zdravstvu – še vedno nazaj v preteklosti

    prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. Ing.
    Prikaži več

    Epidemija covid-19 je pretresla celoten svet, zarila se je v vse mikro pore družbenih sistemov, razgalila šibkost zdravstvenega sistema. Drugi val epidemije je dokončno razgalil najšibkejšo točko našega zdravstvenega sistema na katero smo dolgo poudarjali, a bili preslišani: izjemno pomanjkanje zdravstvenega kadra. Pridobljene izkušnje bomo morali uporabiti pri pripravi načrta za obvladovaje nalezljivih bolezni, pri čemer se večina problemov preteklega desetletja samo kopiči. Potreben bo celovit pristop k sistemskem reševanju problemov v osnovnih treh dimenzijah kakovosti in varnosti v zdravstvenih sistemih: struktura, proces ter rezultat. Samo tako bo možno zagotoviti uspešnost, varnost, pravočasnost, učinkovitost enakost pri osredotočenju obravnav na pacienta – osnovnih vrednot kakovosti in varnosti zdravstvenega sistema.

  • 14.35

    15

    Predavanje

    Marjeta Kuhar, strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema
  • 14.50

    16

    Predavanje

    Daniel Grabar, zdravnik in Strokovni direktor SB Murska Sobota
  • 15.05

    17

    Predavanje

    Maja Vajagić, zdravnica in Vodja oddelka za zdravstvene storitve na Hrvaškem Zavodu za zdravstveno zavarovanje (HZZO)
  • 15.20

    18

    Okrogla miza

    Moderator: Daniel Grabar
    Sodelujejo: Maja Vajagić, Marjeta Kuhar, prim. mag. Dorjan. Marušič,dr. med., dipl. Ing., prof. dr. Aleksandar Džakula
  • 15.50

    19

    Odmor

  • 16.05

    20

    Odločitev za solidarnost, odgovornost in sočutje

    dr. Anton Jamnik
    Prikaži več

    «Kup kamenja preneha biti samo kup kamenja v trenutku, ko ga pogleda nekdo, ki nosi v duhu podobo katedrale!« (A de Saint-Exupery). Kako gledano torej na »ta kup kamenja – epidemijo virusa«. Ali nosimo v sebi podobo katedrale, ali pa še povečujemo kaotičnosti? Bomo v življenju »gradili katedralo« iskrenosti in pozornosti do bližnjih in sebe, ali pa bomo ustvarjali še večjo zmedo in raztreščenost bivanja? Sam osebno upam, da se v biti vsakega človeka vendarle skriva bivanjska želja, da bi »gradil katedralo« pa naj bodo razvaline življenja še tako kaotične, v osebnem življenju ali pa svetovni zgodovini. V hipu bolj živo in očitno doživljamo kar se dogaja že desetletja: kjerkoli živimo na tem planetu smo bolj kot smo kadarkoli misli odvisni in pogojeni drug z drugim, in to tako v dobrih in plemenitih dejanjih in odgovornosti za skupno dobro, kot tudi v sem slabem, ki se kaže v strahoviti tekmovalnosti, omami želji po neprestanem napredku ter neizprosni in kruti logiki, ki v središče človeške zgodovine postavlja kapital, človek je pa vse bolj suženj tega. V času pandemije papež Frančišek v svojih govorih vseskozi poziva h globalni solidarnosti in odgovornosti. (Comodo 2020) V prvi splošni avdienci po izbruhu pandemije 2. septembra 2020 je izpostavil ključno vprašanje za življenje sveta po pandemiji: »Ali bomo šli naprej po poti solidarnosti ali pa bodo stvari še slabše?« Nato je vernike spodbudil k solidarnosti: »Sredi krize nam solidarnost, ki jo vodi vera, omogoča, da Božjo ljubezen spremenimo v našo globalizirano kulturo, ne z gradnjo stolpov ali zidov – koliko zidov se danes zida –, ki ločujejo in se potem zrušijo, ampak s tkanjem skupnosti in s podpiranjem procesov rasti, ki je zares človeška in trdna.« (Frančišek 2020a).

  • 17.05

    21

    Zaključek prvega dne

  • 8.00

    1

    Dobro jutro ob kavi in rogljičkih

    Od 8.00 ure bo potekal sprejem in registracija udeležencev
  • 9.00

    2

    Otvoritev drugega dne

  • 3

    SKLOP: KRIZA KOT SITO REŠITEV – KONFLIKT NAS UNIČUJE, KRIZA OČIŠČUJE

  • 9.10

    4

    Dobre prakse iz ZDA

  • 9.30

    5

    Dobre prakse iz sosednjih držav

  • 9.50

    6

    Dobre prakse iz sosednjih držav

  • 10.10

    7

    Dobre prakse v Sloveniji – rešitve v covid razmerah

    Janez Poklukar, zdravnik in generalni direktor UKC Ljubljana
  • 10.30

    8

    Dobre prakse v Sloveniji – rešitve v covid razmerah

  • 10.50

    9

    Odmor

  • 11.20

    10

    Dobre prakse v Sloveniji – rešitve v covid razmerah

  • 11.40

    11

    Dobre prakse v Sloveniji – rešitve v covid razmerah

  • 12

    SKLOP: KAKO NAPREJ Z IZKUŠNJAMI 2020

  • 12.00

    13

    Predavanje

  • 12.30

    14

    Predavanje

  • 12.45

    15

    Predavanje

  • 13.00

    16

    Odmor za malico

  • 13.45

    17

    Predavanje

  • 14.00

    18

    Predavanje

  • 14.15

    19

    Predstavitev projektov in podelitev nagrade za kakovost

  • 15.00

    20

    Odmor

  • 15.15

    21

    Matematike se ne boj in je ne sovraži ali zgodba o premlao kuhanem netopirju

    Dragan Kovačič, zdravnik in v.d. direktorja SB Celje
    Prikaži več

    Leto 2020 nam je postreglo z največjo zdravstveno, človeško, moralno in v nadaljevanju verjetno tudi ekonomsko in psihološko krizo od druge svetovne vojne. Ob »običajni« populaciji bolnikov brez covida se je pojavilo še 25% bolnikov okuženih SARS-CoV2 virusom. Novi dražljaj je izzval kompenzatorne pomike celotnega zdravstvenega sistema, ki se je odzval podobno kot živi organizem v razmerah akutne faze šoka. V odgovor na premalo kuhanega netopirja je prišlo v zdravstvenih sistemih po celem svetu na eni strani do zapor ožilja in pretoka krvi (elektivni posegi, rehabilitacija, ambulantni programi…), na drugi strani pa do prerazporeditve pretoka in izboljšanja prekrvavitve v smislu vzpostavitve novih dejavnosti (vstopne točke, COVID urgentne ekipe, COVID urgentni centri, COVID oddelki, COVID operacijske dvorane). Tudi družba je v prvi fazi šoka delovala enotno, na žalost pa se je fiziologija pandemije v nadaljevanju razvijala podobno kot v človeškem telesu; dolgotrajen šok je privedel do kroničnega pomanjkanja pretoka, posamezne skupine v družbi so pričele podobno kot naši organi trpeti posledice, druge skupine v družbi pa so spet podobno kot organi našega telesa pričeli čutiti kompenzatorno preobremenjenost in utrujenost. Posledice? Utrujenost, razdeljenost, kopičenje problemov (čakalne dobe, gneče v ambulantah, slabša dostopnost storitev….), prepiri kdo je bolj pomemben…

    Kako naprej? Če je problem matematičen in fiziološki, je lahko matematična in fiziološka tudi njegova rešitev?

    Ali za vsakim neurjem posije sonce?

  • 16.00

    22

    Zaključki konference

    Dorjan Marušič, zdravnik in samostojni svetovalec

Program Zdravstvenega razvojnega forumu 2020