• 8.00-9.00

    1


    Sprejem in registracija

  • 9.00

    Otvoritev foruma: Usmeritve razvoja v zdravstvu

  • 3

    Nagovor

    Sandra Gallina, Director-General, Directorate-General for Health and Food Safety, Evropska komisija
  • 4

    Nagovor

    Dr. Erik Brecelj, dr. med., predsednik Strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema Vlade RS
  • 5

    Nagovor: Kje smo in kam gremo na področju varnosti pacientov in kakovosti v zdravstvu – pogled s strani pacientov

    Štefanija Lukić Zlobec, Predsednica Zveze organizacij pacientov Slovenije
  • 6

    Nagovor: Kaj skrivajo specializantski kurikulumi?

    Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva
  • 10.00

    Ali primarna raven še deluje?

  • 8
  • 9
  • 10.50-11.20

    10

    Odmor

  • 11
  • 12
  • 12.30-13.30

    13

    Odmor za kosilo

  • 13.30

    Zdravstvo brez meja po 10 letih

  • 15

    Meje so padle, zrasli so zidovi

    Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing., samostojni svetovalec
    Prikaži več

    Od začetka tisočletja so se vse zdravstvene silnice usmerile v promocijo prostega pretoka ljudi preko v čezmejno sodelovanje članic EU na področju zdravstva. Usmeritve v visoko kakovostno zdravstveno obravnavo in zagotavljanje varnosti sta postali motivacijski sili soglasne podpore Direktivi o čezmejnem sodelovanju. Sledila je vgraditev v posamezen nacionalne sisteme, ki je ponovno razdelila članice med seboj.  Zgodovinski pogled nazaj in analitični pogled v sedanjost je potrebne zato, da se bomo končno usmerili k temeljnim načelom kakovosti. Čas teče, zidovi rastejo, pogled v rešitve se zastira! Vse potrebno imamo, potrebno je storiti korak v pravo smer.

  • 16

    Zdravstvene reforme – enostavne rešitve za kompleksne probleme?

    Prof. dr. Aleksandar Džakula, dr. med., Škola narodnog zdravlja Andrija Štampar, Univerza v Zagrebu
    Prikaži več

    Informacije o potrebnih spremembah v zdravstvenem sistemu so pogosto predstavljene v različnih paketih, prilagojenih različnim deležnikom. Poleg tega so ti informacijski paketi prikazani kot poenostavljene slike, stanja in načrti, da so lahko razumljivi. Vendar pa ta poenostavitev morda ne vodi do boljših rezultatov. V tem predavanju bo Aleksandar Džakula na primeru oskrbe zapletenih bolnikov pokazal, kako lahko preveč poenostavljene rešitve dejansko ustvarijo nove in resnejše težave. 

  • 17

    Mobilnost pacientov in čezmejno sodelovanje za boj proti zdravstvenim izzivom v Evropi

    Silvio Brusaferro, dr. med., Presidente of  Istituto Superiore Di Sanita
  • 18
  • 15.00-15.20

    19

    Odmor

  • 15.20

    Pristopi danes

  • 21

    Izvajanje in merjenje celostne oskrbe – ali je to možno pri kompleksnih bolnikih in sistemih

    Maja Vajagić, dr. med, MPH, MHA
    Prikaži več

    Maja Vajagić je specialistka javnega zdravja, ki je v svoji karieri delala v primarnem zdravstvu, bolnišnični oskrbi, večinoma v administraciji in organizaciji. V Hrvaškem zavodu za zdravstveno zavarovanje dela že več kot desetletje – delala je v različnih oddelkih in na projektih, predvsem pa na področju organizacije, financah in razvoju sistema vodenja kakovosti. Delala je tudi na HSPA  (Health system performance assesment )na nacionalni in EU ravni. Kar zadeva celostno oskrbo in oskrbo, osredotočeno na posameznika/državljana, je sodeloval pri COST akciji z naslovom European Network for cost containment and improved quality of health care in bila soavtorica knjige z naslovom Intelligent Systems for Sustainable Person-Centered Healthcare.

  • 22

    Integrirana oskrba – mit ali edina rešitev?

    Dr. Dorja Vočanec, dr. med., Specializantka javnega zdravstva, Medincinska fakulteta, Univerza v Zagrebu
    Prikaži več

    Pobude za razbijanje tradicionalnih silosov, ki obstajajo med izvajalci zdravstvenega varstva, da bi jih združili, da bi bolnikom zagotovili celovito, usklajeno in visokokakovostno oskrbo, so nezadostne in se soočajo s številnimi ovirami, zakaj integrirana oskrba ne poteka. Za bolnike s kompleksnimi potrebami je celostna oskrba edina rešitev in možnost za kakovostno oskrbo z boljšimi rezultati, zato je potreba po njej nujna. Ali zapiramo vrzel med obema perspektivama? 

  • 23

    From CrossCare to Integrated care – opolnomočenje zdravstvenih sistemov prek sodelovalnega učenja in delovanja, osredotočenega na rešitve

    Saša Radić, delovna terapevtka, Interreg EUproject/City of Zagreb
    Prikaži več

    Vse več starejših želi ostati doma. Projekt Interreg CrossCare, ki združuje socialne in zdravstvene storitve, je bil zasnovan in izveden v Sloveniji in na Hrvaškem. Med izvajanjem projekta so projektni partnerji vzpostavili klinične smernice, implementirali klinične smernice v prakso in na koncu zagotovili brezplačne zdravstvene storitve, od fizioterapije, delovne terapije, prehrane do storitev zdravstvene nege. Po zaključku projekta mesto Zagreb ob finančni podpori nadaljuje z zagotavljanjem brezplačnih storitev delovne terapije na domu in v skupnosti v okviru integrirane oskrbe. Projekt CrossCare je med 37 projekti, financiranih s strani EU, prejel 1. nagrado za najboljši občinski EU projekt za leto 2022 na Hrvaškem. Saša Radić bo na praktičen način predstavila tako imenovano “cheat sheet” za razvoj in implementacijo integriranih storitev v skupnosti, prikazala možne izzive in rešitve ter poslušalcu ponudil praktičen pristop k temu, kako so lahko integrirane storitve uspešna rešitev za različna okolja in kontekste. 

  • 24
  • 16.25-16.45

    25

    Odmor

  • 16.45

    26

    Predstavitev projektov in podelitev nagrade za kakovost

  • 18.05-18.15

    27

    Zaključek prvega dne

  • 20.00

    28


    Večerno druženje

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

  • 9.00

    1

    Uvod

  • 9.00

    2

    Pregledi deležnikov

  • 3
  • 4
  • 5

    Prožnost zdravstvene in babiške nege prej in potem

    Monika Ažman, dipl. m. s., Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije
    Prikaži več

    Kje so naše meje? Strukturne spremembe, globalizacija, hitre politične menjave in številni poskusi zdravstvene reforme vplivajo tako na delovne organizacije kot na vse zaposlene izvajalce zdravstvene in babiške nege. Prebivalci Republike Slovenije imamo pravico do varne in kakovostne zdravstvene obravnave, na čemer temelji zaupanje ljudi v zdravstveni sistem. Izsledki raziskav potrjujejo, da zdravstvena nega in babištvo kot del zdravstvenega varstva pomembno vplivata na zdravje ljudi. Dodatno obremenjevanje izvajalcev zdravstvene in babiške nege se skozi preteklo obdobje nenehno stopnjuje, prostora za prožnost ni več. Sprašujemo se, kaj vse to pomeni v praksi? Ali bo zdravstveni sistem vzdržal kadrovsko podhranjenost izvajalcev zdravstvene in babiške nege? 

  • 6

    Poenoteno podiplomsko izobraževanje in usposabljanje zdravnikov v Evropski uniji

    Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., infektologinja, vodja Svetovalne skupine ministra za obvladovanje covid-19 na Ministrstvu za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
    Prikaži več

    V zadnjih letih je prišlo v Evropski uniji po okriljem UEMS (Evropske organizacije zdravnikov specialistov) do harmonizacije podiplomskega izobraževanja, predvsem specializacij na številnih področjih. Harmonizacija sicer ne pomeni, da se v vseh državah članicah izobražujejo enako ali da pristopijo vsi specializanti k evropskemu specialističnemu izpitu, saj te zaveze UEMS ne more zahtevati, prav tako je ne more zahtevati Evropska komisija, predstavlja pa harmonizacija pobudo k poenotenju usposabljanja in izobraževanja in s tem zagotavljanja primerljive kakovosti znanja. Primerljivo znanje in usposobljenost sta pogoj za primerljivo kakovost zdravstvenih obravnav. Poenoteno izobraževanje in usposabljanje lahko vodi v večjo migracijo zdravnikov, ki se ji moramo zoperstaviti z dobrimi pogoji za delo in življenje zdravstvenih delavcev. 

  • 7

    Kje je ovira, da ohranimo dober zdravstveni sistem?

    Doc. dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS
    Prikaži več

    Slovenski model zdravstvenega varstva je po številnih kazalnikih med dobrimi ali celo najboljšimi v Evropi, temelji na obsežnem, več strokovnem znanju, dolgoletni tradiciji in stabilnem financiranju. Obstajajo težave in izzivi v delovanju našega zdravstvenega sistema, ki jih je treba z resnostjo in vsemi razpoložljivimi viri pričeti reševati, za večino njih že obstajajo konkretne rešitve, le še implementirati jih moramo. Vendar pa je še bolj pomembno pogledati dosežke in načrte s pozitivne strani, identificirati nove priložnosti in ohraniti razvojno usmeritev zagotavljanja dostopnega in učinkovitega javnega zdravstva.

  • 8

    Podatki za življenje – včeraj, danes, jutri 

    Tomaž Gornik, direktor in ustanovitelj, Better
    Prikaži več

    Podatki so v zdravstvu ključnega pomena. Vse več bolnišnic, organizacij, regij in tudi držav se odloča za uporabo odprtih standardov, saj je to prihodnost in nov korak naprej v digitalizaciji zdravstva. Ker se tehnologija in trendi spreminjajo z veliko hitrostjo, si ponudniki zdravstvenih storitev ne morejo privoščiti, da se ob vsaki prenovi izgublja čas z migracijo podatkov ali da se izgubljajo podatki sami. Ključ je torej v odprtih podatkih, ki so na voljo vsem aplikacijam in vsem posameznikom v trenutku, ki jih ti potrebujejo. Na predavanju bo Tomaž Gornik predstavil nekaj uspešnih primerov iz tujine in se dotaknil tudi Slovenije, kjer Better že dolga leta sodeluje pri iskanju sodobnih rešitev in gradnji moderne infrastrukture. Slovenija že ima nacionalno hrbtenico, ki temelji na standardu openEHR, številne rešitve eZdravja, novo strategijo digitalizacije zdravja, ter številne druge koristne IT rešitve na različnih nivojih zdravstva. Vse to Slovenijo uvršča med države z najnaprednejšimi sistemi. Bomo znali odlično osnovo tudi izkoristiti? 

  • 11.10-11.25

    9


    Odmor

  • 11.25

    10

    Izzivi in rešitve

  • 11

    Slovenske bolnišnice danes in jutri

    Doc. dr. Milena Kramar Zupan, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto
    Prikaži več

    Izkušnje iz preteklih let nam kažejo, da je slovensko zdravstvo na pomembnem razpotju in se čedalje bolj vsi zavedamo, da smo soodgovorni za prevzem pobud za spremembe, ki se tičejo vseh deležnikov zdravstvenega sistema. Trenutni izzivi na nivoju primarnega zdravstva se rezultirajo predvsem v Urgentnih centrih, kjer ne delajo urgentni zdravniki, temveč specialisti drugih strok. Poleg zdravnikov se kadrovska vrzel izkazuje tudi na področju zdravstvene nege ter ostalega infrastrukturnega kadra. V zadnjem desetletju smo priča vedno daljšim čakalnim dobam, kar je pretekla epidemija še poglobila in kot posledično dejanje prinesla številne odloke (PKP-je) in Interventni zakon v zdravstvu.

    Rešitve bi bilo v prihodnje iskati v učinkovitem upravljanju in vodenju s pospešeno digitalizacijo; spremembi statusa javnih zdravstvenih zavodov; reformi ZZZS kot aktivnega kupca zdravstvenih storitev; reorganizaciji urgentne službe; učinkovitosti zdravstvene obravnave itd.

  • 12

    Plačevanje zdravnikov po opravljenih storitvah – ali smo zreli za takšno kvantno spremembo

    Mag. Robert Cugelj, direktor družbe Diagnostični center Bled
    Prikaži več

    Znotraj enotnega plačnega sistema je najbolj marljive zaposlene, ki prinašajo najvišjo dodano vrednost za inštitucijo, zelo težko primerno nagraditi. Nismo vsi enaki, niti enako produktivni. Kaj pa, če plačamo zdravnike po opravljenem delu? Sliši se zelo preprosto, pa seveda ni. Za postavitev takšnega modela je v prvi vrsti potrebno imeti usposobljen management, ki bo znal zelo jasno določiti finančni razrez pri posamezni storitvi, ki bo imel kontrolo nad kakovostjo in varnostjo obravnav pacientov, ki bo znal načrtovati delo in zapolnjenost operacijskih dvoran in ambulant … Obstajajo modeli, ki delujejo, je pa vsekakor potrebno uporabiti vse veščine, da model deluje in se ne izrodi. Za uvedbo takšnega modela pa je potreben širši konsenz.

  • 13

    eTTL: med željami in realnostjo – poročilo uporabnika zdravnika

    Klemen Mojškerc, dr. med., spec. int. med., predstojnik Oddelka za interno medicino, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
    Prikaži več

    Strokovna tima SB Slovenj Gradec in SRC Infoneta skupaj vodita proces uvedbe rešitve eTTL – elektronski temperaturno terapevtski list. Kateri so izzivi pri prehodu iz papirnega obposteljnega kartona na digitalno rešitev v podporo odločanju skozi oči oddelčnega zdravnika? Kako se spreminja proces dela in dnevna rutina? So podatki preglednejši, je poraba zdravil optimizirana? Prednost rešitve eTTL je takojšen vnos podatkov, hkrati na razpolago vsem, ki sodelujejo v zdravljenju bolnika, natančno določeni urniki terapij z jasno avtorizacijo in zmanjšano možnostjo napak, ter vpogled v celotno dokumentacijo neposredno ob bolnikovi postelji, kar prinaša boljšo in varnejšo obravnavo bolnika.

  • 14

    NaVTeZ – na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava iz teorije v prakso

    Prof. dr. Jan Hazelzet, dr. med., samostojni svetovalec
    Prikaži več

    NaVTeZ – na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava v središče postavlja bolnika in njegovo zdravje ter želi zdravljenje organizirati tako, da z njim dosežemo najboljše rezultate zdravljenja, ki so pacientu pomembni, glede na vložen denar. Rezultati, ki jih prinaša vpeljava tega modela so boljša kakovost zdravljenja in boljši rezultati za bolnike ter nižji stroški zdravljenja.  Z merjenjem izidov zdravljenja in preko transparentnega prikaza le-teh omogoča primerljivost dela izvajalcev s ciljem izboljšanja vseh na najvišjo možno raven. Za uspešno vpeljavo modela je potrebno sodelovanje različnih deležnikov znotraj zdravstvenega sistema in ustrezno razvita infrastruktura. V pomoč so nam seveda lahko tudi primeri dobrih praks iz tujine, o katerih nam bo spregovoril profesor Hazelzet. 

  • 15

    Kaj lahko prevzamemo od najboljših v evropskem zdravstvu?

    Gorazd Perenič, glavni pravnik Skupinske prakse zasebnih ordinacij
    Prikaži več

    Dobre prakse najboljših držav (Nizozemske, Nemčije, Švedske, Francije, Švice) so nam lahko v veliko pomoč. Zagotovimo jasnost, preglednost in resnične podatke. Za odločevalce, zdravnike in zdravstveno osebje. Za paciente. Priznajmo resnične trende v zdravstvu. Sprostimo potencial zdravnikov, zdravstvenega osebja in administracije. Denar naj dejansko sledi pacientom, ti pa naj imajo pravico dejanske izbire in odločanja. Ne preko različnih korporativnih organizacij, temveč vsak zase in osebno. Digitalizacija in umetna inteligenca naj spodbujata opolnomočenje zdravnikov, pacientov, osebja ter zdravo tekmovalnost in ne enoumja. V resnici nas ne loči veliko od sodobnega, dostopnega in kakovostnega zdravstva.

  • 13.05-14.00

    16

    Odmor s prigrizkom

  • 14.00

    17

    Pozitivno naprej

  • 18

    Einsteinova teorija relativnosti; vrabec v roki in golob na strehi?

    Dr. Dragan Kovačić, dr. med., Specialist interne medicine in specialist kardiologije in vaskularne medicine, predstojnik Kardiološkega oddelka, v. d. direktorja, Splošna bolnišnica Celje
    Prikaži več

    Kaj je čas? Kako od svojih prazgodovinskih pričetkov človek meri čas? V glavnem preko opazovanja sprememb, ki se s pomikanjem po časovni osi dogajajo v nas in okoli nas. Aksiom vsega živega je upor njegovi lastni minljivosti, umrljivosti in končnosti. Je to tudi osnovni vzrok za vseprisotno upiranje spremembam, še posebno, če so te hitre in korenite? Gre samo za kolektivno upiranje vrtenju kolesa časa ali tudi za individualno početje posameznikov, ki varujejo lastno ugodje, četudi za ceno zdravja skupnosti? Je za slovenstvo tako značilna skromnost še smiselna v zdravstvenem sistemu 21. stoletja? Si želimo več? Si zaslužimo boljše? Ali naše genije še vedno zažigamo na grmadah? Je čas res relativen pojem?

  • 19

    Okrogla miza: Pozitivno naprej

    Tanja Španić, Milena Kramar Zupan, Robert Cugelj
    Vodi: Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing.
  • 15.10-15.30

    20

    Zaključek drugega dne

Sponzorji

Partner