• 8.00

    1

    Dobro jutro ob kavi in rogljičkih

    Od 8.00 ure bo potekal sprejem in registracija udeležencev
  • 9.00

    2

    Otvoritev foruma

    Peter Ribarič, direktor Planet GV
  • 9.05

    3

    Pozdravni nagovor

    Janez Poklukar, Minister za zdravje Republike Slovenije
  • 9.20

    4

    Pozdravni nagovor

    Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
  • 9.30

    5
    SKLOP: STABILNOST IN VZDRŽNOST ZDRAVSTVENIH SISTEMOV

    Moderator sklopa: prim. mag. Dorjan Marušič,dr. med., dipl. ing.

  • 9.30

    6

    Obvladovanje epidemije covid-19 v Sloveniji: dobro in slabo

    prof. dr. Bojana Beović, dr. med.
    Prikaži več

    Pandemija covid-19 je presenetila ves svet. Čeprav bi pričakovali nasprotno, je sodobna tehnologija omogočila globalizacijo in hitro širjenje bolezni.
    Boj z epidemijo pomeni preprečevanje prenosa virusa, organizacijo zdravstva, organizacijo življenja v državi. V Sloveniji smo se v šoku ob prvem valu odrezali dobro z omejevanjem prenosa virusa, v drugem valu nam je pomagalo dobro organizirano zdravstvo, ki je uspelo obdržati smrtnost okuženih na nemški ravni.
    Kaj nas čaka ob pandemski utrujenosti, novih variantah virusa in pomanjkanju cepiva, ni prijetno vprašanje, a človeštvo je preživelo, vsaj nekateri, še večje katastrofe.

  • 10.00

    7

    Aktivnosti in strateški cilji Hrvaške v boju s covid-19

    prim. mr. Maja Grba – Bujević, dr.med.
    Damir Važanić, mag.med.techn.,pred., PhD candidate
    Prikaži več

    Krizni stožer Ministarstva zdravstva i Stožer civilne zaštite Republike Hrvatske kontinuirano prate epidemiološku situaciju i donose pravovremene odluke u cilju sprječavanja širenja koronavirusa. Osnovni strateški ciljevi i aktivnosti koji proizlaze iz Strategije u borbi protiv COVID-19 odnose se na identificiranje i utvrđivanje karaktera prirode virusa i ozbiljnosti kliničke slike, minimiziranje širenja prijenosa zaraze, smanjenja morbiditeta i mortaliteta, minimiziranje opterećenosti zdravstvenih djelatnika i pružanju maksimalne podrške zdravstvenom sustavu te na informiranje i edukaciju građana. Razvijen je akcijski plan kriznog upravljanja koje se temelji na prevenciji širenja virusa, utvrđivanju stanja pripravnosti, odgovoru zdravstvenog sustava i drugih službi te na oporavku. Strategijom su obuhvaćeni različiti scenariji koji ovise o epidemiološkoj situaciji u tom trenutku, a sve u cilju zbrinjavanja osoba oboljelih od COVID-19, sprječavanja širenja virusa i očuvanju zdravstvenog sustava za pacijente kojima je bila potrebna zdravstvena zaštita zbog drugih bolesti ili ozljeda.

  • 10.30

    8

    Dodatne ključne kompetence zdravstvenih delavcev za izboljšanje vodenja pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivu nacionalne zdravstvene službe na zdravstvene krize

    Luigi Bertinato
    Prikaži več

    Izbruh bolezni covid-19 v Italiji je bil nenaden. Italija je bila prva država članica EU, ki je zaznala razširjen lokalni prenos, na katerega se je nemudoma odzvala. Italijanski nacionalni inštitut za zdravje (Istituto Superiore di Sanità – ISS) je bil takoj vključen v odziv na covid-19.

    V Italiji smo brž prepoznali pomen posebnega usposabljanja za zdravnike, medicinske sestre in druge zdravstvene delavce glede bolezni covid-19. ISS se je hitro odzval na novo krizo s krepitvijo obstoječih komunikacijskih tehnologij in organizacijskih virov, širjenjem razpoložljivosti znanstvenih platform in omogočanjem mreženja med raziskovalci javnega zdravja.

  • 11.00

    9

    Odmor

  • 11.30

    10

    Ko pride naslednja pandemija: Kaj nas je naučil SARS-Cov-2?

    prof. dr. Stjepan Orešković
    Prikaži več

    Smo 3. aprila 2021. Beremo Delo, New York Times in NEJM. Kaj poročajo o pandemiji covid-19? Ali o njem poročajo enako pozorno, kot so o španski gripi, ki je leta 1918 vzela skoraj sto milijonov življenj? Covid-19 je le ena od 291 bolezni in invalidnosti.

    Zakaj je SARS-Cov-2 postala hudobna kraljica pandemije? Dnevna stopnja izgube zaradi nalezljivih bolezni običajno upada z naraščajočimi dohodki, povezanimi z epidemiološkim okoljem in zmogljivostjo zdravstvenega sistema. Dejstva in številke o pandemiji covid-19 zanikajo dva od treh pravil globalnega bremena bolezni (GBD) in ugotovitve raziskav. Razumemo, zakaj? In kaj nas je pandemija doslej naučila? Kakšna je bila vloga bioznanosti, vedenjskih ved in ekonomije pri nadzoru pandemije covid-19? Kateri so najboljši primeri velikega prispevka znanosti in farmacevtske industrije v boju proti pandemiji? Od kod prihaja visoko nezaupanje do Pfizer-BionTecha, Moderne ali Astre Zenece? Zakaj so najslabši primeri odzivov oblasti (ZDA, Brazilija in Velika Britanija) neposredno povezani z odnosom do znanosti? V pandemiji covid-19 se z zavrnitvijo znanosti in strokovnega znanja izkazuje politična vdanost. Želja po pravičnosti lahko trči z drugo željo – po resnici, in tretjo – po svobodi. Kaj nas je torej naučilo leto 2020?

  • 12.00

    11

    Okrogla miza s predstavniki države

    Moderator: prim. mag. Dorjan Marušič,dr. med., dipl. ing.
  • 12.45

    12
    SKLOP: KAKOVOST IN VARNOST v času epidemije. Kje smo in koliko zaostajamo za EU

    Moderator sklopa: prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.

  • 12.45

    13

    Kakovost in kriza upravljanja v zdravstvu – pandemija covid-19 in potres v Hrvaški

    Prof. dr. Aleksandar Džakula, dr. med.
    Prikaži več

    Slaba razvijenost upravljačkih sustava, u odnosu na brzi razvoj biomedicinskih tehnologija, jedna je od najvažnijih ograničenja zdravstvenih sustava u svijetu u zadnjih 20-tak godina. Osim na poslovne procesa, kriza upravljanja direktno utječe i na mogućnost sustava zdravstva da odgovori na pritiske i promjene izvana. Pojava pandemije COVID-19, kao i potres koji se dogodio u Hrvatskoj, postavili su pred zdravstveni sustav potpuno novi izazov. U tim izvanrednim okolnostima jasno su se pokazali problemi, ali i prilike za unapređenje sustava upravljanja. U ovom radu prikazat ćemo mogućnost korištenja poznatih alata i pristupa u analizi zdravstvenog sustava s ciljem da se utvrde kritična mjesta u upravljanju. Također ćemo pokazati kako se problemi funkcioniranja zdravstvenog sustava i njihova rješenja mogu uključiti u definiranje prioriteta i investicija u novom financijskom razdoblju EU 2021-27.

  • 13.15

    14

    Kosilo

  • 14.15

    15

    Kakovost v zdravstvu – še vedno nazaj v preteklosti

    prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. Ing.
    Prikaži več

    Epidemija covid-19 je pretresla celoten svet, zarila se je v vse mikro pore družbenih sistemov, razgalila šibkost zdravstvenega sistema. Drugi val epidemije je dokončno razgalil najšibkejšo točko našega zdravstvenega sistema na katero smo dolgo poudarjali, a bili preslišani: izjemno pomanjkanje zdravstvenega kadra. Pridobljene izkušnje bomo morali uporabiti pri pripravi načrta za obvladovaje nalezljivih bolezni, pri čemer se večina problemov preteklega desetletja samo kopiči. Potreben bo celovit pristop k sistemskem reševanju problemov v osnovnih treh dimenzijah kakovosti in varnosti v zdravstvenih sistemih: struktura, proces ter rezultat. Samo tako bo možno zagotoviti uspešnost, varnost, pravočasnost, učinkovitost enakost pri osredotočenju obravnav na pacienta – osnovnih vrednot kakovosti in varnosti zdravstvenega sistema.

  • 14.45

    16

    Kdaj bo znan vpliv epidemije na dostopnost?

    mag. Marjeta Kuhar
    Prikaži več

    Naraščajoče število čakajočih nad dopustno čakalno dobo za izbrane vrste nenujnih zdravstvenih storitev, so v mnogih evropskih državah že nekaj let pomembno javno zdravstveno vprašanje. Nacionalne statistike kažejo, da je zaostanek v oskrbi na nekaterih področjih slabši od pričakovanega. Tudi v Sloveniji bo pandemija Covid-19 verjetno, vsaj začasno, podaljšala čakalne dobe in povečala število čakajočih pacientov, ki so že pred pandemijo čakali dlje kot je strokovno še dopustno na številne zdravstvene storitve. Statistično zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo za 30% glede na leto 2020 oziroma povečanje za 3%, glede na leto 2019, pa je le vrh ledene gore.

    Od marca 2020 dalje, je bilo izdanih za skoraj 13% manj eNapotnic za obravnavo pacientov na sekundarni in terciarni ravni, kot v enakim obdobjem lani. Ne vemo natančno, koliko ljudi bo posledično v letih, ki prihajajo potrebovalo zdravstveno obravnavo. A vseeno lahko sklepamo, da bo pandemija Covid-19 povečala zaostanek za paciente, ki še vedno čakajo nedopustno dolgo na zdravstveno obravnavo.

    Slovenski zdravstveni sistem je šel v pandemijo Covid-19 s krizo pomanjkanja kadra in naraščajočim čakanjem pacientov. Tudi ob pozitivnih novicah o cepivu bomo vpliv pandemije na čakalne dobe in čakajoči pacienti čutili še leta. Kljub trudu zdravstvenega osebja preprosto ni možnosti za hitro reševanje zaostankov. Ob sedanji stopnji kadrovskih in prostorskih zmogljivostih, bo tudi za slovenski zdravstveni sistem izziv, kako slediti zagotavljanju rednih zdravstvenih storitev, kaj šele zmanjšati zaostanek?

  • 15.00

    17

    Sistematično vodenje kakovosti in varnosti neobhodno v času krize

    prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.
    Prikaži več

    Epidemija koronavirusa je zdravstvene ustanove postavila pred nepredstavljive izzive spreminjanja in prilagajanja procesov dela. Okolja z vzpostavljenimi mehanizmi vodenja kakovosti in varnosti v skladu z mednarodnimi sistemi vodenja kakovosti in akreditacijami so se lažje odzivala na omenjene izzive pri izboljševanju kakovosti in varnosti storitev. . V prispevku so predstavljene prednosti akreditirane bolnišnice, ki so se tudi v času krize izkazale kot nepogrešljive. Ta drugačen čas je na svoj način opozoril tudi na zahtevo doslednejšega poenotenja pristopov in nadgrajevanja mehanizmov, ki jih akreditacijski postopki sicer zahtevajo.

  • 15.15

    18

    Quality Improvement in the era of COVID-19

    Bindu Akkanti, MD.
  • 15.45

    19

    Odmor

  • 16.00

    20

    Okrogla miza

    Moderator: Biserka Simčič

    Sodelujejo:
    prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.,
    mag. Marjeta Kuhar,
    prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. Ing.,
    prof. dr. Aleksandar Džakula, dr. med.
  • 16.30

    21

    Odločitev za solidarnost, odgovornost in sočutje

    dr. Anton Jamnik
    Prikaži več

    «Kup kamenja preneha biti samo kup kamenja v trenutku, ko ga pogleda nekdo, ki nosi v duhu podobo katedrale!« (A de Saint-Exupery). Kako gledano torej na »ta kup kamenja – epidemijo virusa«. Ali nosimo v sebi podobo katedrale, ali pa še povečujemo kaotičnosti? Bomo v življenju »gradili katedralo« iskrenosti in pozornosti do bližnjih in sebe, ali pa bomo ustvarjali še večjo zmedo in raztreščenost bivanja? Sam osebno upam, da se v biti vsakega človeka vendarle skriva bivanjska želja, da bi »gradil katedralo« pa naj bodo razvaline življenja še tako kaotične, v osebnem življenju ali pa svetovni zgodovini. V hipu bolj živo in očitno doživljamo kar se dogaja že desetletja: kjerkoli živimo na tem planetu smo bolj kot smo kadarkoli misli odvisni in pogojeni drug z drugim, in to tako v dobrih in plemenitih dejanjih in odgovornosti za skupno dobro, kot tudi v sem slabem, ki se kaže v strahoviti tekmovalnosti, omami želji po neprestanem napredku ter neizprosni in kruti logiki, ki v središče človeške zgodovine postavlja kapital, človek je pa vse bolj suženj tega. V času pandemije papež Frančišek v svojih govorih vseskozi poziva h globalni solidarnosti in odgovornosti. (Comodo 2020) V prvi splošni avdienci po izbruhu pandemije 2. septembra 2020 je izpostavil ključno vprašanje za življenje sveta po pandemiji: »Ali bomo šli naprej po poti solidarnosti ali pa bodo stvari še slabše?« Nato je vernike spodbudil k solidarnosti: »Sredi krize nam solidarnost, ki jo vodi vera, omogoča, da Božjo ljubezen spremenimo v našo globalizirano kulturo, ne z gradnjo stolpov ali zidov – koliko zidov se danes zida –, ki ločujejo in se potem zrušijo, ampak s tkanjem skupnosti in s podpiranjem procesov rasti, ki je zares človeška in trdna.« (Frančišek 2020a).

  • 17.30

    22

    Zaključek prvega dne

  • 19.30

    23

    Večerno druženje v News cafe

  • 9.00

    1

    Otvoritev drugega dne

    Peter Ribarič, Planet GV
  • 9.05

    2

    Pozdravni nagovor

    Boštjan Koritnik, Minister za javno upravo Republike Slovenije
  • 9.15

    3
    SKLOP: KRIZA KOT SITO REŠITEV (st. gršč. “krei-“) – KONFLIKT NAS UNIČUJE, KRIZA OČIŠČUJE

    Moderator sklopa: prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.

  • 9.15

    4

    Predavanje

    Jože Golobič, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana
  • 9.30

    5

    Ali kakovost vpliva na obvladovanje Covid-19 v domovih starejših občanov

    Mircha Poldrugovac, dr. med.
    Prikaži več

    Epidemija koronavirusa je zdravstvene ustanove postavila pred nepredstavljive izzive spreminjanja in prilagajanja procesov dela. Okolja z vzpostavljenimi mehanizmi vodenja kakovosti in varnosti v skladu z mednarodnimi sistemi vodenja kakovosti in akreditacijami so se lažje odzivala na omenjene izzive pri izboljševanju kakovosti in varnosti storitev. . V prispevku so predstavljene prednosti akreditirane bolnišnice, ki so se tudi v času krize izkazale kot nepogrešljive. Ta drugačen čas je na svoj način opozoril tudi na zahtevo doslednejšega poenotenja pristopov in nadgrajevanja mehanizmov, ki jih akreditacijski postopki sicer zahtevajo.
    Vpliv pandemije na varovance domov starejših občanov je bil v središču pozornosti v številnih državah. Delež varovancev med umrlimi zaradi Covid 19 pa se med državami bistveno razlikuje. Razlogi za razlike vključujejo vprašanja primerljivosti podatkov iz različnih držav, razlike med sistemi dolgotrajne oskrbe in v razširjenosti Covid 19 med državami. Kakšna pa je vloga kakovosti oskrbe? Ali je izmerjena kakovost oskrbe pred pandemijo napovedni dejavnik sposobnosti domov za soočanje z izzivi Covid 19? V okviru predstavitve bomo pregledali trenutna znanstvena dognanja na tem področju in razpravljali o vprašanjih, ki se odpirajo za odločevalce v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva.

  • 9.45

    6

    Enotnost slovenskega zdravstva ob epidemiji – utopija ali realnost?

    Robert Carotta, dr. med. in Miha Brezovnik
    Prikaži več

    V septembru 2020 je Ministrstvo za zdravje (MZ), z namenom pregleda stanja in koordinacije posteljnih kapacitet za COVID bolnike, razvilo aplikacijo za pregled posteljnih kapacitet slovenskih bolnišnic. V začetku oktobra je nato MZ, z namenom obvladovanja epidemiološke situacije, imenovalo nacionalnega koordinatorja celotnega sistema, bolnišnice pa so, v namensko razviti aplikaciji MZ, pričele z dnevnim poročanjem o stanju zasedenosti in razpoložljivosti posteljnih kapacitet za COVID bolnike. Skladno s pooblastili in dodeljenimi nalogami je nacionalni koordinator s sodelovanjem odgovornih oseb na vseh nivojih zdravstva, vzpostavil sistem odziva in ukrepanja z namenom zagotavljanja enakomerne dostopnosti do zdravstvenih storitev obolelih s COVID 19, ki so potrebovali nujno obravnavo (NMP) in hospitalizacijo. Nepogrešljivi del pri koordinaciji napotitev bolnikov je dispečerski center Maribor (DCZ MB), ki v časi obvladovanja epidemije opravlja dve ključni nalogi, nadzor stanja zasedenosti bolnišnic in nadzor sistema ter aktivacijo namenskih reševalnih ekip, ki so, skladno z odredbo MZ z dne 16.10., vključene v sistem zagotavljanja nujnih reševalnih prevozov. Tako je DCZ MB z dnem 6.10. pričel z nadzorom stanja razpoložljivih kapacitet bolnišnic in z dnem 26.10. s koordinacijo in aktivacijo namenskih reševalnih ekip.

  • 10.00

    7

    Kako varno in učinkovito obravnavati ne Covid-19 paciente v času Covid-19 epidemije?

    Petra Rupar, dr. med.
    Prikaži več

    Obravnava ne-Covid pacientov v času Covid epidemije je pomembno vplivala na zdravstveno oskrbo prebivalcev Slovenije.

    Velik del ne-Covid pacientov , ki potrebujejo obravnavo v epidemiji je kirurških, saj kirurške obravnave poleg nujnih posegov zavzemajo velik del programskih – planiranih posegov. Povsem realno lahko rečemo, da je Covid – 19 epidemija pomembno vplivala na obravnavo kirurških pacientov. Zmanjšanje posteljnih kapacitet in zmogljivosti operacijskih dvoran je povzročilo precejšne zamude pri obravnavi kirurških pacientov napotenih v bolnišnice po vseh stopnjah nujnosti.Posledično je bilo poleg nevarnosti poslabšanja oskrbe teh pacientov pričakovati tudi večje finančno breme bolnišnic v letu 2020 in tudi kasneje.

    Nacionalno načrtovanje in navodila s strani državnih ustanov (MZ, NIJZ) so bila globalno pri organizaciji delovanja v pomoč. Je pa res , da se slovenske bolnišnice po organizaciji in strukturi opravljenega dela med seboj razlikujejo.Globalna navodila , posebej preveč specifična , so zato lahko na regionalnem in lokalnem nivoju bolj moteča kot ne.

    Ključnega pomena je, da se ne osredotočimo samo na akutno oskrbo bolnikov s Covid-19,temveč tudi, da proaktivno obvladujemo bolnike brez Covid-19, zlasti tiste z bolezenskimi stanji in poškodbami , ki obravnavo potrebujejo v takem časovnem terminu, ki jim omogoča pričakovan in željen izid zdravljenja. To ni pomembno le za ohranjanje zdravja in življenja , ampak tudi za ohranitev delovanja bolnišnic.

    Razviti je potrebno protokole in modele delovanja s katerimi lahko bolnišnica varno in učinkovito obravnava tako bolnike s COVID-19 in ne-COVID-19 v isti ustanovi. Ustrezno odločanje in načrtovanje kadrovskih in prostorskih kapacitet, njihovo tedensko časovno prilagajanje in strukturne spremembe na nivoju bolnišnic to omogočajo

    Bolnišnični koordinatorski tim, tedensko načrtovanje dela, feksibilni delovni čas in prilagojene ekipe, optimalizacija časa hospitalizacije pacientov, obravnave v okviru dnevne bolnice, koordinatorji zdravstvene oskrbe, protokoli priprave pacientov na operacijo, protokoli varne obravnave v hospitalu s strani preprečitve okužb so poleg drugih tiste pomembne smeri, ki to omogočajo.

    V Splošni bolnišnici Jesenice smo v času obeh valov Covid -19 epidemije v letu 2020 ( 5,5 meseca) to vsaj do neke mere uspeli uspešno vzpostaviti . Letni delovni program smo zaključili v 90 % predvidenega obsega.

  • 10.15

    8
    SKLOP: DIGITALIZACIJA V ZDRAVSTVU
  • 10.15

    9

    Digitalizacija v zdravstvu – pogled bolnikov

  • 10.20

    10

    Digitalizacija zdravstva-priložnosti za Slovenijo – jih znamo in zmoremo izkoristiti?

    Tomaž Gornik,  direktor podjetja BetterCare
    Prikaži več

    Središče zdravljenja se premika iz bolnišnice proti domu. Obenem državljani zahtevajo večjo vključenost v odločanje o svojem zdravju začenši z dostopom do svojih podatkov. Po vrhu je pandemija prisilila zdravstvene sisteme da hitreje sprejemajo nove načine obravnave pacientov. Vse to od zdravstvenih organizacij zahteva temeljit premislek o svojih informacijskih sistemih in obvladovanju podatkov.
    Digitalizacija zdravstva obsega štiri faze – prva je digitalizacija podatkov, druga je povezovanje podatkov različnih izvajalcev v enoten karton pacienta, v tretji se iz tako zbranih podatkov učimo in pridemo do novih spoznanj medtem ko v zadnji, četrti fazi to znanje vgradimo nazaj v proces zdravljenja. Slovenija je prvo fazo večinoma osvojila, na nekaterih področjih podatke tudi povezala, medtem ko tretje in četrte faze še nismo začeli. Podobno je v večini razvitih držav. Pred njimi ima Slovenije več prednosti: majhnost in relativna homogenost zdravstvenega sistema, že vzpostavljeno infrastrukturo eZdravja, sposobno IKT industrijo in veliko znanja iz tehnologij, ki so ključna za prihodnost kot so sodobna omrežja IoT, umetna inteligenca ter veriženje blokov. Zato se nam ob pravi strategiji ponuja velika priložnost. Izkoristimo jo!

  • 10.35

    11

    Odmor

  • 11.05

    12

    Digitalna transformacija je proces. Epidemija je kriza, ki zahteva hitre in učinkovite rešitve. Ali znamo poiskati sinergije?

    Mojca Cvirn, vodja marketinga in usposabljanj, SRC Infonet
    Prikaži več

    V Sloveniji smo lahko ponosni na eZdravje in niz rešitev uvedenih na nacionalni ravni. Uvrščajo nas v vrh po informatizaciji zdravstva v EU. A na zdravstveno krizo smo bili nepripravljeni vsi, tudi zdravstveni informatiki. Razgalila je kar nekaj slabosti našega zdravstvenega sistema, ne le infrastrukturnih, razpršenosti odločevalske funkcije, pomanjkanja zdravnikov. Pokazala je tudi, da kompleksna IT infrastruktura ni zadosten predpogoj za spopad z izzivi, ki jih epidemija prinese.
    V novi realnosti se je časovno okno za postavitev rešitev v prakso močno skrajšalo. Posledično smo sprejeli izziv, da gradimo in optimiziramo obstoječe rešitve ter, da kljub pomanjkljivim in spreminjajočim se parametrom in specifikacijam, tako rekoč čez noč, dostavimo nove aplikacije. Z vso razpoložljivo energijo, pragmatičnostjo, sprotnim testiranjem in dodajanjem kompleksnejših funkcionalnosti smo razvili: aplikacijo za sporočanje rezultatov PCR testov za potrebe kriznega štaba, telemedicinsko rešitev Posvet, naročanje na Covid preiskave, aplikacijo v podporo hitremu testiranju, aplikacijo v podporo mobilnim ekipam ter vrsto drugih izboljšav.
    Pri snovanju rešitev smo upoštevali ne samo regulatorni, varnostni, tehnični in vsebinski vidik, sledili smo tudi vodilu, da so vse nove rešitve vpete v obstoječi ekosistem ter, da so podatki dostopni vsem, ki jih potrebujejo v najkrajšem možnem času in brez podvajanja.
    Pokazali smo, da smo zmožni sodelovanja in skoka v prihodnost ob zavedanju, da bomo v nadaljevanju morali stopiti korak ali dva nazaj. Tisto kar ostaja, je sinergija.

  • 11.20

    13

    Digitalizacija v zdravstvu – izziv NIJZ

    mag. Živa Rant, NIJZ
    Prikaži več

    Decembra 2020 je poteklo pet let, od kar je rešitve, ki so nastale v okviru projekta eZdravje, v upravljanje prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V tem obdobju je opaziti velik napredek pri uporabi teh rešitev in s tem doseganja kratkoročnih ciljev eZdravja.
    Uspešnost nacionalnih rešitev eZdravja je prepoznala tudi Evropska komisija, saj je Digital Economy and Society Index Report za leto 2019 uvrstil Slovenijo na šesto mesto v EU pri uporabi rešitev eZdravja. Ministrstvo za javno upravo je v svojem poročilu Vrednotenje učinkov implementacije projekta eZdravje: eRecept, eNaročanje ugotovilo, da se administrativni stroški iz leta v leto zmanjšujejo. Skupno ocenjeni prihranki samo za eRecept in eNaročanje na letni ravni so 3,4 milijonov EUR v letu 2016, 15,5 milijonov EUR v letu 2017, v letu 2018 pa že 20,7 milijonov EUR.
    Predstavitev osvetljuje te in še nekatere druge vidike vpeljave in uporabe rešitev eZdravja v Sloveniji.

  • 11.35

    14

    Do varne hrane z digitalizacijo HACCP

    Iztok Colja, direktor podjetja Dotcom
    Prikaži več

    V sklopu predavanja bo predstavil prednosti food tech-a in dobre prakse digitalnega vodenja HACCP. Kljub premikom digitalizacije in avtomatizacije na nekaterih področjih, se na drugih daje veliko premalo poudarka. Tudi prihodnost prehrambnega sektorja v zdravstvu je tesno povezana s pametnimi tehnologijami, računalniško podprtimi storitvami in ukinitvijo rabe papirja. Zato so v podjetju Dotcom razvili platformo MoreFromFood, ki združuje inovacije in izkušnje strokovnjakov, da bi ustvarili inovativen proizvod, s katerim se opravila avtomatizirajo, posledično pa je upravljanje varnosti hrane bolj zanesljivo. Končnemu uporabniku zagotavlja bolj kakovosten in varen proizvod, zato je digitalna transformacija nujna.

  • 11.50

    15
    SKLOP: KAKO NAPREJ Z IZKUŠNJAMI 2020

    Moderator sklopa: prim. mag. Dorjan Marušič, dr.med., dipl. ing.

  • 11.50

    16

    Javno zdravstveni izzivi. Tretji val ali umiritev epidemije

    Milan Krek, dr. med., direktor NIJZ
    Prikaži več

    Trenutni podatki v Evropi kažejo umiritev epidemije. A skrb strokovne javnosti – epidemiologov in infektologov vzbujata južnoafriški in britanski sev virusa. Oba lahko povzročita novi – tretji val epidemije, na kar moramo biti pri sproščanju ukrepov izjemno previdni. V letu, ki je za nami so bili na področju javnega zdravja narejeni izjemni premiki tako v organizaciji zdravstvenega varstva, kakor tudi na področju cepljenja. Priča smo izjemni predanosti in zavzetosti zdravstvenega osebja ter vseh sodelujočih v procesu obvladovanja epidemije. Epidemija nas je vse skupaj prisilila, da moramo čez noč spreminjati in sprejemati nove strategije delovanja zdravstvenega sistema za obvladovanje epidemije. Tudi v Sloveniji skupaj s sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje, slovenskimi bolnišnicami in zdravstvenimi domovi ter drugimi izvajalci zdravstvene in socialnovarstvene dejavnosti, in v danih razmerah iščemo najboljše možne rešitve.

  • 12.05

    17

    Covid-19 – kakšna je kolateralna škoda?

    izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, dr. med.
    Prikaži več

    V mesecu marcu 2020 se je dogodila pandemija COVID – 19, ki je močno vplivala na delovanje zdravstvenega sistema. V svojem predavanju bom osvetlil, kakšna je trenutno vidna kolateralna škoda v zdravstvenih ustanovah in kaj bi se lahko v prihodnje še pokazalo. Izzivi obstojijo na področju kadrov, financ in prostorske problematike.
    Zavedati se moramo, da je področje pandemije COVID – 19 potrebno še bolj podrobno raziskati, izdelati sistemske rešitve, aktivno delovati na področju izhodne strategije in nameniti posebno pozornost okrevanju zdravstvenega sistema po epidemiji. Večji del kolateralnih aspektov bo viden šele po zaključku pandemije.

  • 12.20

    18

    Covid-19 med zdravnikom in bolnikom. Sprememba v pozitivno smer?

    prim. Simona Repar Bornšek, dr. med. spec.
    Prikaži več

    V predavanju bo govorila o spremembah organizacije, ki so se zgodile na  primarni ravni zdravstvenega varstva ter o pasteh spremenjenega načina dela in prednostih, ki bi jih bilo smiselno ohraniti tudi v  prihodnje. Poudarila bo učinkovit in hiter odziv o začetku epidemije, spremenjene vloge posameznih služb in pomen dobrega sodelovanja in komunikacije za doseganje skupnih ciljev.

  • 12.35

    19

    Pogled Vzajemne na obdobje epidemije. Kaj smo se naučili?

    Matjaž Trontelj, dipl. org. manager, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Predsednik sveta zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana
    Prikaži več

    Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v času prisotnosti virusa Covid-19 odgovorno pristopila k reševanju zdravstvenega sistema, tako da področju financiranja, izvajalcev zdravstvenih storitev in skrajševanja čakalnih dob. V predstavitvi bomo prikazali katere aktivnosti smo v tem obdobju izvajali, predstavitev pa bomo dopolnili tudi z analitičnimi podatki, ki jih v zavarovalnici celovito zbiramo in analiziramo. Na koncu bomo podali tudi zaključke oz. predloge, ki jih v zavarovalnici vidimo za dolgoročno zagotavljanje stabilnega in učinkovitega zdravstvenega sistema v RS.

  • 12.50

    20

    Odmor za malico

  • 13.45

    21

    Matematike se ne boj in je ne sovraži ali zgodba o premalo kuhanem netopirju

    Dragan Kovačić, zdravnik in v.d. direktorja SB Celje
    Prikaži več

    Leto 2020 nam je postreglo z največjo zdravstveno, človeško, moralno in v nadaljevanju verjetno tudi ekonomsko in psihološko krizo od druge svetovne vojne. Ob »običajni« populaciji bolnikov brez covida se je pojavilo še 25% bolnikov okuženih SARS-CoV2 virusom. Novi dražljaj je izzval kompenzatorne pomike celotnega zdravstvenega sistema, ki se je odzval podobno kot živi organizem v razmerah akutne faze šoka. V odgovor na premalo kuhanega netopirja je prišlo v zdravstvenih sistemih po celem svetu na eni strani do zapor ožilja in pretoka krvi (elektivni posegi, rehabilitacija, ambulantni programi…), na drugi strani pa do prerazporeditve pretoka in izboljšanja prekrvavitve v smislu vzpostavitve novih dejavnosti (vstopne točke, COVID urgentne ekipe, COVID urgentni centri, COVID oddelki, COVID operacijske dvorane). Tudi družba je v prvi fazi šoka delovala enotno, na žalost pa se je fiziologija pandemije v nadaljevanju razvijala podobno kot v človeškem telesu; dolgotrajen šok je privedel do kroničnega pomanjkanja pretoka, posamezne skupine v družbi so pričele podobno kot naši organi trpeti posledice, druge skupine v družbi pa so spet podobno kot organi našega telesa pričeli čutiti kompenzatorno preobremenjenost in utrujenost. Posledice? Utrujenost, razdeljenost, kopičenje problemov (čakalne dobe, gneče v ambulantah, slabša dostopnost storitev….), prepiri kdo je bolj pomemben…

    Kako naprej? Če je problem matematičen in fiziološki, je lahko matematična in fiziološka tudi njegova rešitev?

    Ali za vsakim neurjem posije sonce?

  • 14.30

    22

    Predstavitev projektov in podelitev nagrade za kakovost

  • 15.15 - 15.30

    23

    Zaključki konference

    prim. mag. Dorjan Marušič, dr.med., dipl. ing.

Častni pokrovitelj dogodka

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor

Sponzorji

Partner

Program Zdravstvenega razvojnega forumu 2020