Petra Rupar, dr. med., spec. za splošno kirurgijo, predstojnica Kirurškega oddelka, Splošna bolnica Jesenice


Petra Rupar je odraščala v Škofji Loki, kjer je tudi obiskovala Osnovno šolo. Gimnazijo je zaključila v Kranju in se nato odločila za študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju se je leta 1998 kot zdravnica pripravnica zaposlila v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer svoje delo opravlja še danes. Leta 2006 je opravila specialističen izpit iz splošne kirurgije in pričela z delom na takratnem kirurškem oddelku SB Jesenice. Področja njenega dela so predvsem splošna kirurgija in travmatologija, glede na delo v regijski bolnišnici pa ji tudi ostala področja kirurgije niso tuja.

Leta 2018 je postala predstojnica kirurške službe SB Jesenice. Ob svojem strokovnem delu tako skrbi tudi uspešno za organizacijsko, strokovno in poslovno vodenje kirurške službe.

Ob delu redno sodeluje v aktivnem izobraževanju kolegov v lastni ustanovi ter na domačih in tujih izobraževalnih srečanjih. Skupaj s kolegi redno objavlja prispevke v domači in tuji literaturi.Štiri leta že izredno predava na Fakulteti za zdravstvene vede Angele Boškin Jesenice. Prav tako je redna predavateljica na AO in ATLS tečajih doma in po svetu.

Kako varno in učinkovito obravnavti ne-Covid paciente v času Covid-19 epidemije?

Obravnava ne-Covid pacientov v času Covid epidemije je pomembno vplivala na zdravstveno oskrbo prebivalcev Slovenije.

Velik del ne-Covid pacientov , ki potrebujejo obravnavo v epidemiji je kirurških, saj kirurške obravnave poleg nujnih posegov zavzemajo velik del programskih – planiranih posegov. Povsem realno lahko rečemo, da je Covid – 19 epidemija pomembno vplivala na obravnavo kirurških pacientov. Zmanjšanje posteljnih kapacitet in zmogljivosti operacijskih dvoran je povzročilo precejšne zamude pri obravnavi kirurških pacientov napotenih v bolnišnice po vseh stopnjah nujnosti.Posledično je bilo poleg nevarnosti poslabšanja oskrbe teh pacientov pričakovati tudi večje finančno breme bolnišnic v letu 2020 in tudi kasneje.

Nacionalno načrtovanje in navodila s strani državnih ustanov (MZ, NIJZ) so bila globalno pri organizaciji delovanja v pomoč. Je pa res , da se slovenske bolnišnice po organizaciji in strukturi opravljenega dela med seboj razlikujejo.Globalna navodila , posebej preveč specifična , so zato lahko na regionalnem in lokalnem nivoju bolj moteča kot ne.

Ključnega pomena je, da se ne osredotočimo samo na akutno oskrbo bolnikov s Covid-19,temveč tudi, da proaktivno obvladujemo bolnike brez Covid-19, zlasti tiste z bolezenskimi stanji in poškodbami , ki obravnavo potrebujejo v takem časovnem terminu, ki jim omogoča pričakovan in željen izid zdravljenja. To ni pomembno le za ohranjanje zdravja in življenja , ampak tudi za ohranitev delovanja bolnišnic.

Razviti je potrebno protokole in modele delovanja s katerimi lahko bolnišnica varno in učinkovito obravnava tako bolnike s COVID-19 in ne-COVID-19 v isti ustanovi. Ustrezno odločanje in načrtovanje kadrovskih in prostorskih kapacitet, njihovo tedensko časovno prilagajanje in strukturne spremembe na nivoju bolnišnic to omogočajo

Bolnišnični koordinatorski tim, tedensko načrtovanje dela, feksibilni delovni čas in prilagojene ekipe, optimalizacija časa hospitalizacije pacientov, obravnave v okviru dnevne bolnice, koordinatorji zdravstvene oskrbe, protokoli priprave pacientov na operacijo, protokoli varne obravnave v hospitalu s strani preprečitve okužb so poleg drugih tiste pomembne smeri, ki to omogočajo.

V Splošni bolnišnici Jesenice smo v času obeh valov Covid -19 epidemije v letu 2020 ( 5,5 meseca) to vsaj do neke mere uspeli uspešno vzpostaviti . Letni delovni program smo zaključili v 90 % predvidenega obsega.