Miha Brezovnik, mag. vzg. in men. v zdr., vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor

Svojo poklicno pot v zdravstvenem sistemu je začel na Reševalni postaji UKC Ljubljana kot zdravstveni tehnik – spremljevalec v NRV. V času zaposlitve je nadaljeval šolanje na Fakulteti za zdravstvene vede v NM in po končanem študiju nadaljeval delo kot diplomirani zdravstvenik – dispečer v zdravstvu. Pridobljene izkušnje je uporabil pri večletnem aktivnem sodelovanju z MZ pri vzpostavitvi nove dispečerske službe zdravstva, še posebno pri celotni vzpostavitvi Dispečerskega centra zdravstva MB in v delovni skupini za pripravo Slovenskega indeksa za NMP. Leta 2018 je zaključil študij na 2. stopnji smer Vzgoje in menedžmenta v zdravstvu na Univerzi v NM. Od leta 2018 je vodja DCZ MB, ki ima v času epidemije COVID-19 aktivno vlogo na področju koordinacije in nadzora nad stanjem sistema zasedenosti bolnišnic in koordinaciji dela in aktivaciji ekip izvajalcev prevozov pacientov, vključenih v sistem izvajanja NMP.

Enotnost slovenskega zdravstva ob epidemiji – utopija ali realnost?

V septembru 2020 je Ministrstvo za zdravje (MZ), z namenom pregleda stanja in koordinacije posteljnih kapacitet za COVID bolnike, razvilo aplikacijo za pregled posteljnih kapacitet slovenskih bolnišnic. V začetku oktobra je nato MZ, z namenom obvladovanja epidemiološke situacije, imenovalo nacionalnega koordinatorja celotnega sistema, bolnišnice pa so, v namensko razviti aplikaciji MZ,  pričele z dnevnim poročanjem o stanju zasedenosti in razpoložljivosti posteljnih kapacitet za COVID bolnike. Skladno s pooblastili in dodeljenimi nalogami je nacionalni koordinator s sodelovanjem odgovornih oseb na vseh nivojih zdravstva, vzpostavil sistem odziva in ukrepanja z namenom zagotavljanja enakomerne dostopnosti do zdravstvenih storitev obolelih s COVID 19, ki so potrebovali nujno obravnavo (NMP) in hospitalizacijo. Nepogrešljivi del pri koordinaciji napotitev bolnikov je dispečerski center Maribor (DCZ MB), ki v časi obvladovanja epidemije opravlja dve ključni nalogi, nadzor stanja zasedenosti bolnišnic in nadzor sistema ter aktivacijo namenskih reševalnih ekip, ki so, skladno z odredbo MZ z dne 16.10., vključene v sistem zagotavljanja nujnih reševalnih prevozov. Tako je DCZ MB z dnem 6.10. pričel z nadzorom stanja razpoložljivih kapacitet bolnišnic in z dnem 26.10. s koordinacijo in aktivacijo namenskih reševalnih ekip. Operativno sodelovanje je potekalo vsakodnevno, kjer sta nacionalni koordinator ter vodja DCZ MB glede na podatke o zasedenosti posteljnih kapacitet po posameznih bolnišnicah, izdelala dnevni načrt prerazporeditve bolnikov iz bolj v manj obremenjene bolnišnice. Poglavitna prednost sodelovanja z Dispečersko službo zdravstva je v centralnem vpogledu na zasedenost/razpoložljivost posameznih bolnišnic in nadzor stanja sistema mobilnih ekip za celotni slovenski prostor. DCZ MB sprejema klice za območje Slovenije in koordinira prevoze z uporabo namenskih »COVID« reševalnih ekipn tako za potrebe nujnih odložljivih prevozov iz primarnega nivoja, kot tudi za prevoze/premestitve na sekundarnem nivoju. Glede na potrebe in na podlagi razpoložljivih podatkih o razpoložljivosti se vsakodnevno dogovori strategija, na podlagi katere zdravstveni dispečer že sam svetuje lokacije premestitev in hkrati koordinira namenske reševalne ekipe za prevoze bolnikov. Delovna skupina pod vodstvom nacionalnega koordinatorja je zavzela strategijo, da se vsakemu COVID pacientu, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, le ta zagotovi v najbližjem UC, ne glede na razpoložljivost prostih postelj bolnišnice. Za premestitve/hospitalizacijo je vedno potreben dogovor zdravnik – zdravnik. V primeru, kjer zaradi takšnih in drugačnih razlogov dogovor ni realiziran se v postopek premestitve vključi  nacionalnega koordinatorja. Vodilo celotnega sistema odziva zdravstvenega sistema na epidemijo je enotnost pod enim vodstvom, kooperativnosti vseh deležnikov zdravstva ter koncept delitve bremena oz. solidarnost tako na nivoju izvajalcev reševalnih prevozov, primarnem zdravstvu in med bolnišnicami. Vzpostavljen sistem je pokazal številne pozitivne strani enovitega vodenja v primeru izrednih razmer, hkrati pa razkril marsikatere sistemske pomankljivosti, ki zahtevajo takojšen pristop k iskanju sistemskih rešitev ter posodobitev.