mag. Marjeta Kuhar

strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema

Mag. Marjeta Kuhar, doktorantka na Univerzi v Ljubljani, je ekonomistka v zdravstvu, z dolgoletnimi izkušnjami in znanji s področja analiz dostopnosti do zdravstvenih storitev, ter delovanja in upravljanja zdravstvenih sistemov, ki jih je pridobiva na Ministrstvu za zdravje, Mestni občini Ljubljana, Zdravstvenem domu Ljubljana ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz Strateškega planiranja v Slovenskih bolnišnicah. Magistrirala iz Analize izvajanja zdravstvenega varstva na primarni ravni v Republiki Sloveniji na Fakulteti za družbene vede, kjer nadaljuje doktorski študij politologije, kjer pripravlja zagovor doktorske disertacije s področja politološke analize upravljanja zdravstvene politike na dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih.

Več let že sodeluje z različnimi strokovnjaki na področju zdravstvene ekonomike ter managementa v zdravstvu. Od leta 1993 je sodelovala z več ministri za zdravje, državnimi sekretarji ter mednarodno priznanimi strokovnjaki. Je predstavnica mlajše generacije, in je svoje strokovne prispevke ter analize javno objavljala v elektronskih medijih. Večina njenih raziskav ter analiz je dostopna na spletu.

Kdaj bo znan vpliv epidemije na dostopnost?

Naraščajoče število čakajočih nad dopustno čakalno dobo za izbrane vrste nenujnih zdravstvenih storitev, so v mnogih evropskih državah že nekaj let pomembno javno zdravstveno vprašanje. Nacionalne statistike kažejo, da je zaostanek v oskrbi na nekaterih področjih slabši od pričakovanega. Tudi v Sloveniji bo pandemija Covid-19 verjetno, vsaj začasno, podaljšala čakalne dobe in povečala število čakajočih pacientov, ki so že pred pandemijo čakali dlje kot je strokovno še dopustno na številne zdravstvene storitve. Statistično zmanjšanje števila čakajočih nad dopustno čakalno dobo za 30% glede na leto 2020 oziroma povečanje za 3%, glede na leto 2019, pa je le vrh ledene gore.

Od marca 2020 dalje, je bilo izdanih za skoraj 13% manj eNapotnic za obravnavo pacientov na sekundarni in terciarni ravni, kot v enakim obdobjem lani. Ne vemo natančno, koliko ljudi bo posledično v letih, ki prihajajo potrebovalo zdravstveno obravnavo. A vseeno lahko sklepamo, da bo pandemija Covid-19 povečala zaostanek za paciente, ki še vedno čakajo nedopustno dolgo na zdravstveno obravnavo.

Slovenski zdravstveni sistem je šel v pandemijo Covid-19 s krizo pomanjkanja kadra in naraščajočim čakanjem pacientov. Tudi ob pozitivnih novicah o cepivu bomo vpliv pandemije na čakalne dobe in čakajoči pacienti čutili še leta. Kljub trudu zdravstvenega osebja preprosto ni možnosti za hitro reševanje zaostankov. Ob sedanji stopnji kadrovskih in prostorskih zmogljivostih, bo tudi za slovenski zdravstveni sistem izziv, kako slediti zagotavljanju rednih zdravstvenih storitev, kaj šele zmanjšati zaostanek?