Luigi Bertinato

koordinator raziskovalne skupine za klinično vodenje, Nacionalni inštitut za zdravje, Italija

Luigi Bertinato je zdravnik z doktoratom s področja interne medicine. Od novembra 2019 je vodja kabineta znanstvenega sekretariata predsednika Italijanskega nacionalnega inštituta za zdravje, največje biomedicinske raziskovalne ustanove v Rimu pod Ministrstvom za zdravje. Deloval je tako v zdravstvenem menedžmentu kot tudi na področju javnega zdravja. Kot svetovalec zaseda več položajev na regionalni in nacionalni ravni. Je aktiven član številnih znanstvenih društev za javno in klinično zdravje. Njegove znanstvene in bolnišnične dejavnosti so bile osredinjene na mednarodno zdravstveno in čezmejno oskrbo, preprečevanje in obvladovanje okužb, kakovost zdravstvenega varstva in klinično upravljanje. V preteklosti je delal za Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) v Afriki, Italijansko agencijo za regionalne zdravstvene storitve v Rimu in 12 let za regionalno oblast Benečije, kjer je bil zadolžen za mednarodne zadeve v zdravstvenem sektorju. Kot svetovalec je delal tudi za Generalni direktorat Evropske komisije za zdravje in varnost hrane ter za Unescov program za izobraževanje o preventivi. Je gostujoči profesor s področja mednarodnega zdravja na Centru za upravljanje v Innsbrucku v Avstriji. Trenutno je vključen v dejavnosti italijanskega predsedstva skupini G20 na področju zdravja.

Dodatne ključne kompetence zdravstvenih delavcev za izboljšanje vodenja pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivu nacionalne zdravstvene službe na zdravstvene krize

Izbruh bolezni covid-19 v Italiji je bil nenaden. Italija je bila prva država članica EU, ki je zaznala razširjen lokalni prenos, na katerega se je nemudoma odzvala. Italijanski nacionalni inštitut za zdravje (Istituto Superiore di Sanità – ISS) je bil takoj vključen v odziv na covid-19.

V Italiji smo brž prepoznali pomen posebnega usposabljanja za zdravnike, medicinske sestre in druge zdravstvene delavce glede bolezni covid-19. ISS se je hitro odzval na novo krizo s krepitvijo obstoječih komunikacijskih tehnologij in organizacijskih virov, širjenjem razpoložljivosti znanstvenih platform in omogočanjem mreženja med raziskovalci javnega zdravja.

Javno zdravje je temeljno pri prizadevanjih vsake družbe za preprečevanje bolezni, daljšanje pričakovane življenjske dobe in spodbujanje zdravja skupnosti ter načrtovanja vseh kliničnih posegov. Med pandemijo se strokovnjaki za javno zdravje opirajo na najnovejše znanstvene dokaze pri uvajanju nadzornih ukrepov in obveščanju o javnih politikah.

Potrebne so inovativne mednarodne in evropske skupne dejavnosti javnega zdravja in kliničnega usposabljanja, s katerimi bomo preprečevali, utrjevali pripravljenost in se skupno globalno odzivali na zdravstvene krize ter infodemijo. Zdravstveni delavci in znanstveniki bi se morali naučiti, kako komunicirati s širokim naborom strokovnjakov, ki zasedajo odločevalske položaje na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, zlasti kadar je treba sprejeti ustrezne odločitve, ki vplivajo na zdravje skupnosti, na primer glede zapiranja družbe. Nabor novih temeljnih kompetenc, ki izvirajo iz pandemije covid-19 (na primer terenska epidemiologija, cepljenja, nujna oskrba, nadzor nalezljivih bolezni, zdravstveno varstvo okolja), v okviru pristopa »eno zdravje« bi morali širokemu krogu zdravstvenih delavcev ponujati visokošolski zavodi, izobraževalne ustanove za javno zdravje in mednarodne agencije.

Na predavanju bo predstavljeno, kako lahko ta nova skupina kompetenc okrepi trajnost zdravstvenih sistemov in družbeno stabilnost pri ustreznem odzivanju na krizo ter kaj smo se naučili iz pandemije covida-19.