dr. Anton Jamnik, duhovnik in ljubljanski pomožni škof

Anton Jamnik se je rodil 1961 v Ljubljani. Doktorski študij je dokončal v Ljubljani in v Oxfordu. Leta 1997 je postal docent za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2012 pa izredni profesor.
Kot član Evropske akademije znanosti in umetnosti veliko sodeluje z različnimi ustanovami po celem svetu. Tako je predaval v ZDA (Harvard, Boston College, Georgetown University), Angliji (Oxford, Cambridge), v Argentini, Na Japonskem v Tokyu (Sophia University in Tsuda University) in na različnih drugih univerzah, v Salzburgu kot redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti. V zadnjih letih se še več posveča mednarodnim povezavam. Zadnjih deset let je gostujoči profesor na Univerzi v Seulu, Katoliški univerzi Svetega Jožefa v Macau ter univerzi v Pekingu.

Odločitev za solidarnost, odgovornost in sočutje

Četrtek, 1. april | 16.05

«Kup kamenja preneha biti samo kup kamenja v trenutku, ko ga pogleda nekdo, ki nosi v duhu podobo katedrale!« (A de Saint-Exupery). Kako gledano torej na »ta kup kamenja – epidemijo virusa«. Ali nosimo v sebi podobo katedrale, ali pa še povečujemo kaotičnosti? Bomo v življenju »gradili katedralo« iskrenosti in pozornosti do bližnjih in sebe, ali pa bomo ustvarjali še večjo zmedo in raztreščenost bivanja? Sam osebno upam, da se v biti vsakega človeka vendarle skriva bivanjska želja, da bi »gradil katedralo« pa naj bodo razvaline življenja še tako kaotične, v osebnem življenju ali pa svetovni zgodovini. V hipu bolj živo in očitno doživljamo kar se dogaja že desetletja: kjerkoli živimo na tem planetu smo bolj kot smo kadarkoli misli odvisni in pogojeni drug z drugim, in to tako v dobrih in plemenitih dejanjih in odgovornosti za skupno dobro, kot tudi v sem slabem, ki se kaže v strahoviti tekmovalnosti, omami želji po neprestanem napredku ter neizprosni in kruti logiki, ki v središče človeške zgodovine postavlja kapital, človek je pa vse bolj suženj tega. V času pandemije papež Frančišek v svojih govorih vseskozi poziva h globalni solidarnosti in odgovornosti. (Comodo 2020) V prvi splošni avdienci po izbruhu pandemije 2. septembra 2020 je izpostavil ključno vprašanje za življenje sveta po pandemiji: »Ali bomo šli naprej po poti solidarnosti ali pa bodo stvari še slabše?« Nato je vernike spodbudil k solidarnosti: »Sredi krize nam solidarnost, ki jo vodi vera, omogoča, da Božjo ljubezen spremenimo v našo globalizirano kulturo, ne z gradnjo stolpov ali zidov – koliko zidov se danes zida –, ki ločujejo in se potem zrušijo, ampak s tkanjem skupnosti in s podpiranjem procesov rasti, ki je zares človeška in trdna.« (Frančišek 2020a).