dr. Dragan Kovačić, dr. med. in v.d. direktorja Splošne bolnišnice Celje

Dr. Dragan Kovačić, dr. med., je od leta 1998 zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Leta 1991 je po opravljenem sprejemnem izpitu pričel s študijem medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil kot prejemnik Oražnove nagrade za najboljšega študenta letnika 10.6.1998. Od 1.8.1998 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. 28.2.2003 je z opravljenim specialističnim izpitom zaključil specializacijo iz interne medicine in nadaljeval svoje delo kot specialist na Oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja Splošne bolnišnice Celje. Leta 2008 je dosegel naziv doktorja znanosti z doktorsko disertacijo na področju srčnega popuščanja. Od leta 2006 dela kot interventni kardiolog, leta 2010 je postal vodja Laboratorija za invazivno srčno diagnostiko, od leta 2011 pa opravlja delo predstojnika Kardiologije Splošne bolnišnice Celje. V sodelovanju z Oddelkom za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje od leta 2011 sodeluje tudi kot operater v programu implantacij stalnih srčnih vzpodbujevalcev. Leta 2012 je za 12 mesecev opravljal funkcijo vršilca dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje, od leta 2013 pa opravlja funkcijo namestnika strokovnega direktorja. Leta 2013 je pridobil tudi naziv specialist kardiologije in vaskularne medicine. V letu 2016 je pričel opravljati funkcijo koordinatorja neoperativnih strok, v začetku leta 2018 pa je bil imenovan tudi za v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje.
Ob rednem delu sodeluje tudi v aktivnem izobraževanju kolegov v lastni ustanovi ter na domačih in tujih izobraževalnih srečanjih. Skupaj s kolegi redno objavlja prispevke v domači in tuji literaturi, njihov oddelek je aktivno vključen v več mednarodnih kliničnih raziskav, v mednarodni multicentrični raziskavi ReDual PCI opravlja funkcijo nacionalnega koordinatorja za Slovenijo. Je aktiven član Upravnega odbora Združenja kardiologov Slovenije, trenutno tudi podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije.

Matematike se ne boj in je ne sovraži ali zgodba o premlao kuhanem netopirju

Petek, 2. april | 15:15

Leto 2020 nam je postreglo z največjo zdravstveno, človeško, moralno in v nadaljevanju verjetno tudi ekonomsko in psihološko krizo od druge svetovne vojne. Ob »običajni« populaciji bolnikov brez covida se je pojavilo še 25% bolnikov okuženih SARS-CoV2 virusom. Novi dražljaj je izzval kompenzatorne pomike celotnega zdravstvenega sistema, ki se je odzval podobno kot živi organizem v razmerah akutne faze šoka. V odgovor na premalo kuhanega netopirja je prišlo v zdravstvenih sistemih po celem svetu na eni strani do zapor ožilja in pretoka krvi (elektivni posegi, rehabilitacija, ambulantni programi…), na drugi strani pa do prerazporeditve pretoka in izboljšanja prekrvavitve v smislu vzpostavitve novih dejavnosti (vstopne točke, COVID urgentne ekipe, COVID urgentni centri, COVID oddelki, COVID operacijske dvorane). Tudi družba je v prvi fazi šoka delovala enotno, na žalost pa se je fiziologija pandemije v nadaljevanju razvijala podobno kot v človeškem telesu; dolgotrajen šok je privedel do kroničnega pomanjkanja pretoka, posamezne skupine v družbi so pričele podobno kot naši organi trpeti posledice, druge skupine v družbi pa so spet podobno kot organi našega telesa pričeli čutiti kompenzatorno preobremenjenost in utrujenost. Posledice? Utrujenost, razdeljenost, kopičenje problemov (čakalne dobe, gneče v ambulantah, slabša dostopnost storitev….), prepiri kdo je bolj pomemben…

Kako naprej? Če je problem matematičen in fiziološki, je lahko matematična in fiziološka tudi njegova rešitev?

Ali za vsakim neurjem posije sonce?