ZLATI POGOVORIKonferenca Zlati kamen 2022
TOREK, 25. januar 2022 TOREK, 1. februar 2022 TOREK, 15. februar 2022 TOREK, 22. februar 2022

Torek, 25. januar 2022

  • 14:00-14:45

    Trajnostni način življenja

    Alenka Korenjak (KD Prostorož), Đenio Zadković (župan Občine Piran) in Edin Behrić (Depo, Vrhnika)

    Prikaži več

    Klimatskim spremembam se ne moremo več izogniti, lahko pa oblažimo njihove posledice, tudi tako, da spremenimo svoje ravnanje na lokalni in mikro ravni. Občine to lahko na eni strani storijo npr. z boljšim prostorskim načrtovanjem, naprednim upravljanjem infrastrukture in prehodom na obnovljive vire, na drugi pa s tem, da občanom ponudijo javne storitve, ki spodbujajo trajnostni način življenja.

Torek, 1. februar 2022

  • 14:00 - 14:45

    Uspehi civilnih in občinskih iniciativ ter izzivi za prihodnost

    Marjan Kardinar (župan Občine Dobrovnik), dr. Klemen Miklavič (župan Mestne občine Nova Gorica), Matevž Podjed (direktor Notranjskega regijskega parka) in Katarina Prelesnik (županja Občine Solčava)

    Prikaži več

    Ne le, da lokalna samouprava v procesu odločanja upošteva, kaj je dobro za okolje, praksa kaže, da so najboljše odločitve sprejete takrat, ko okolje pove, kaj je dobro zanj. Aktivna participacija civilne družbe in zainteresiranih prebivalcev je ključ do ukrepov, ki imajo dolgoročne učinke.

Torek, 15. februar 2022

  • 14:00 - 14:45

    Zeleno in digitalno upravljanje infrastrukture

    Bojan Čebela (župan Občine Borovnica), Janez Magyar (župan Občine Lendava), Berto Menard (župan Občine Logatec), Samo Pogorelc (župan Občine Ribnica)

    Prikaži več

    Preventiva je je vedno cenejša od kurative, obenem pa ponuja tudi priložnost za nove načine delovanja in poslovanja. Na posledice podnebnih sprememb se bodo morale prilagoditi javne in zasebne stavbe, sistemi za oskrbo z vodo, surovinami in energijo, zdravstvo, izobraževanje pa tudi enote za zaščito in reševanje.

Torek, 22. februar 2022

  • 14:00 - 14:45

    Zavarovanje občinskega premoženja, odpravljanje škod in ohranjanje kvalitete bivanja občanov kljub negativnim vremenskim razmeram

    David Klobasa (župan Občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah), Igor Marentič (župan Občine Postojna), Tomaž Smole (podžupan Občine Ivančna Gorica), Franjo Naraločnik (župan Občine Ljubno)

    Prikaži več

    Povečanje števila naravnih nesreč v prihodnosti, je neizbežno, vprašanje je, kaj lahko na lokalni in mikro ravni storimo za to, da naravne nesreče ne ustavijo našega razvoja, s tem pa ne zmanjšajo kvalitete življenj ljudi. Pomemben je temeljit zamislek o prihodnosti lokalne agrikulture pa tudi o vlaganju v zavarovanja kmetijskih, občinskih in zasebnih zemljišč.

TOREK, 1. marec 2022 TOREK, 8. marec 2022 TOREK, 15. marec 2022

Torek, 1. marec 2022

  • 13:00

    V primežu podnebnih sprememb

    dr. Janez Potočnik
    Prikaži več

    Smo prva generacija, ki živi v socialno-ekološkem prostoru planetarnih razsežnosti. Še nikoli v zgodovini nismo bili tako povezani in soodvisni. Zato je naša odgovornost, posamična in skupna, večja kot kadarkoli doslej. Odgovorno upravljanje z naravnimi viri je predpogoj za trajnostno prihodnost. Obstoječi ekonomski sistem, ki v prvi vrsti zasleduje maksimiranje proizvodov, namesto človeških potreb, je krivičen in potraten z naravnimi viri. Posledice, ki se kažejo v revščini, neenakosti, podnebni krizi, izginjanju biotske raznovrstnosti, onesnaževanju, pandemijah … že močno vplivajo na kvaliteto naših življenj. Potrebne so sistemske spremembe, ki bodo odpravile razloge za stanje v katerem se nahajamo. Spremembe na vseh ravneh, od globalne, do lokalne. Potrebna sta razmislek in medgeneracijski dogovor, ki bosta začrtala pot in vodila v dejanja utemeljena na dolgoročnih interesih družbe kot celote.

  • 13:30

    Kaj lahko občine naredijo za zmanjšanje učinkov naravnih nesreč?

    dr. Blaž Komac
    Prikaži več

    Slovenijo zaradi geografske lege na stiku Alp, Sredozemlja ter dinarskih in panonskih pokrajin prizadenejo različne naravne nesreče, ki »odnesejo« povprečno 100 milijonov evrov letno. V Sloveniji največjo škodo povzročajo poplave in suša. Najprej si bomo pogledali, kaj so naravne nesreče in tako razumeli, da globalne podnebne spremembe učinkujejo na lokalni ravni. Razmislili bomo o tem, na kakšne načine bi bilo mogoče zmanjšati škodo, saj je ta pogosto posledica naše (ne)odgovornosti, in predstavili ukrepe za odpravo posledic. Najpomembnejše je urejanje prostora, kjer se občine srečujejo s številnimi izzivi. Razmislili bomo o povečanju prožnosti prebivalstva in opredelili možne ukrepe ter s tem povezane izzive.

  • 14:00

    Ekonomika trajnostnega razvoja ali kako z zelenim in digitalnim ter sodelovalnim ustvariti dodano vrednost

    dr. Adriana Rejc Buhovac

    Prikaži več

    Z Evropskim podnebnim zakonom, ki ga je junija letos potrdil Evropski parlament, je postala podnebna nevtralnost EU do leta 2050 zakonsko določen cilj in pravno zavezujoča obveznost za Slovenijo. Pri okoljski, družbeni in ekonomski preobrazbi evropskega prostora bodo pomembno vlogo igrale prav občine. Kakšne vzvode trajnostne preobrazbe imajo v rokah? Spoznali bomo inovativne trajnostne projekte evropskih občin ter inovativne slovenske tehnologije na področju energetske učinkovitosti (integralne energetske rešitve za manjšo priključno moč in manjšo porabo energije), e-mobilnosti, pametnega bivanja ter druge. Učiti se moramo od najboljših, a partnerje iskati v naši bližini. Slovenska podjetja so pripravljena.

Torek, 8. marec 2022

  • 13:00

    Digitalna ponudba se mora osredotočati na ljudi, ne na tehnologijo

    Klemens Himpele

    Prikaži več

    Pod geslom “Dunaj, mesto kratkih razdalj” se s pomočjo digitalnih orodji implementira vrsta storitev, katerih cilj je ljudem prihraniti čas in jih podpirati pri njihovih  aktivnostih. V tem kontekstu je bistveno, da se digitalna ponudba vedno osredotoča na ljudi in ne na tehnologijo. Digitalna ponudba mesta Dunaj je zato enostavna in intuitivna za uporabo. Vse kar uvedemo mora delovati na trajnosten način (poraba virov se mora zmanjševati ali vsaj ne dodatno povečevati) ter obenem zviševati kakovost življenja v mestu. Konec koncev je primarni cilj dunajske strategije digitalizacije izboljšati skupno dobro in življenja ljudi, moto Dunaja je še vedno: “Ljudje v središču.”

  • 13:20

    Lokalna hrana, globalen vpliv

    Marjeta Bizjak

    Prikaži več

    Eden izmed osnovnih virov, ki omogoča preživetje ljudi, je hrana. Pomembno vlogo pri preskrbi z njo igra tržni sistem, ki temelji na odprtem trgovanju med državami, s čimer te postajajo soodvisne in posledično tudi ranljivejše, kar se izkazalo tudi ob pandemiji. Države lahko z različnimi mehanizmi postavljajo pogoje in z različnimi posegi na trg vplivajo na pridelavo in zagotavljanje hrane v gospodarstvu, vendar si občine, predvsem zaradi vseh slabosti, ki jih prinašata globalizacija in tržni liberalizem, vedno bolj prizadevajo krepiti lokalno bogastvo (local wealth building). Tradicionalni model gospodarskega razvoja namreč ne rešuje več izzivov občin, zato je pristop pri njihovem vodenju, ki spodbuja naložbe znotraj skupnosti, smiseln in nujen.


    Marjeta Bizjak bo predstavila strategijo in konkretne predloge ukrepov, kako lahko občine s strateškim pristopom in povezovanjem javnih naročnikov in lokalnih pridelovalcev hrane ne le zagotovijo stabilno preskrbo lokalnih vrtcev in osnovnih šol s kakovostnimi živili, ampak tudi pospešijo lokalni gospodarski razvoj in družbeno vključenost lokalnega prebivalstva ter vplivajo na zmanjšanje negativnih vplivov na lokalno okolje.

  • 13:40

    Uporaba lokalnih virov in lokalnega proračuna za prehod v podnebno nevtralnost

    dr. Jonas Sonnenschein

    Prikaži več

    Občine so vodilne v boju proti podnebnim spremembam. Vplive podnebnih sprememb se najbolj čuti na lokalni ravni, hkrati pa je to tudi raven, na kateri je potrebno izvesti večino ukrepov za zmanjšanje emisij. Čeprav so tako rekoč vse občine zavezane, da bodo postale aktivne v velikem prehodu na podnebno nevtralnost, se mnoge sprašujejo, ali imajo potrebna sredstva in vire. Dr. Jonas Sonnenschein bo predstavil strategije in konkretne predloge, kako mobilizirati lokalne vire in kako najbolje izkoristiti občinski proračun. Predstavitev temelji na dolgoletnih izkušnjah iz projekta »Dovolj za vse – trajnostno upravljanje z viri skupnosti« in iz projekta »Ozelenjevanje občinskega proračuna.«

  • 14:10

    Evropska sredstva za trajnostno tranzicijo s primeri dobrih praks

    Kristina Kočet Hudrap

    Prikaži več

    Finančno obdobje (2021–2027), ki je pred nami, bo s področja nepovratnih sredstev za občine zelo zanimivo. Slovenija še nikoli do sedaj ni razpolagala s takšnim obsegom evropskih sredstev, kot nam bodo na voljo v naslednjih sedmih letih. Izvedeli bomo, kakšne so možnosti črpanja nepovratnih sredstev iz kohezijskih sredstev (3,2 milijarde eur) ter črpanje 2,5 milijarde eur v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Pri tem bomo izhajali iz napovedi razpisov ter praktičnih primerov uspešnih preteklih projektov. Pogledali bomo tudi, kje lahko občine pridobijo nepovratna sredstva iz Interreg programov, kjer bo v naslednjih sedmih letih ogromno sredstev za namen sodelovanja v mednarodnih projektih.

Torek, 15. marec 2022

  • 8:00

    Sprejem in registracija udeležencev

  • 9:00

    Pozdravni nagovor

    Robert Mulej

  • 9:05

    Empatija, sodelovanje, solidarnost – trije ključi do odgovornega razvoja

    dr. Dan Podjed
    Prikaži več

    Kriza, v kateri se je med pandemijo covida-19 znašlo človeštvo, je razgalila marsikatero slabost obstoječega družbeno-ekonomskega sistema. Zakaj ljudje vsaj navidezno nismo sposobni v takšnih prelomnih trenutkih sodelovati ter izkazati empatijo in solidarnost? In zakaj nas izkušnje iz preteklosti učijo, da lahko razlike med posamezniki in skupnostmi dejansko presežemo in vzpostavimo konsenz oziroma »se prestavimo v čevlje drugega« in poskrbimo zase in za skupnost? Predavatelj bo o tej temi spregovoril z antropološkega zornega kota in na primerih iz prakse svetoval, kako lahko presežemo razlike, začnemo sodelovati z navideznimi nasprotniki in razvijati trajnostne rešitve za boljši jutri po meri lokalnih skupnosti, globalne družbe in planeta.

  • 9:50

    Podpora SID banke infrastrukturnim projektom javnega sektorja

    Gašper Jež
    Prikaži več

    V SID banki podpiramo regionalni razvoj in naložbe v lokalno javno infrastrukturo, lokalne ukrepe učinkovite rabe energije ter ukrepe za večje varstvo okolja. Kot osrednja institucija financiranja trajnostnega razvoja Slovenije tudi občinam in javnemu sektorju omogočamo različne programe financiranja. Predstavili bomo nov program financiranja občin in javnega sektorja, katerih javno financiranje ni predmet pravil o državni pomoči in ostale programe financiranja regionalnega in družbenega razvoja, urbanega razvoja za mestne občine ter program financiranja za celovite energetske prenove javnih stavb.

  • 10:05

    Povezovanje občin je ključ do uspeha pametnih mest

    Matej Raspet
    Prikaži več

    V prvem sklopu bo predavatelj predstavil izpeljane projekte v preteklem letu in rezultate le-teh. Uporabniki so tisti, ki narekuje pot in tempo razvoja pametnih mest, zato bomo v drugem sklopu spoznali želje in zahteve uporabnikov. Hitrost razvoja in sâmo implementacijo pametnih mest pa lahko pospešimo samo s sodelovanjem in povezovanjem občin. V tretjem sklopu bomo spoznali način reševanja dotičnih izzivov pri Telekomu Slovenije.

  • 10:20

    Digitalna preobrazba prispeva k trajnostnemu razvoju občine

    Rajko Meserko
    Prikaži več

    Kot župan občine z okoli 5.650 prebivalci posebno skrb namenja zlasti družbeni odgovornosti. Zaveda se, da mora zaradi omejenih proračunskih sredstev najti bolj učinkovite prijeme, in to mu omogoča digitalizacija. Zato se je zavestno odločil, kako dvigniti zadovoljstvo svojih občanov z občinskimi storitvami, obenem pa svoje sodelavce razbremeniti enostavnejših opravil. Občina je zato vpeljala dokumentni sistem za brezpapirno poslovanje.

  • 10:35

    Pomen čebel in drugih opraševalcev

    Doc. dr. Anton Gradišek
    Prikaži več

    Čebelarska zveza Slovenija ob dnevu sajenja medovitih rastlin (26. marec) poziva k njihovem sajenju. Pozivu se je pridružil tudi International Bee Rotary Fellowship oziroma dobrodelna organizacija Rotary Slovenija, ki bo po celi Sloveniji izpeljala več aktivnosti. Anton Gradišek nam bo predstavil, zakaj so čebele in ostali opraševalci pomembni za našo prihodnost in nekaj aktivnosti, ki jih za ohranitev čebel in trajnostno prihodnost izvaja International Bee Rotary Fellowship.

  • 10:45

    Hiša kranjske čebele

    Dušan Strnad
    Prikaži več

  • 10:50

    Odmor za osvežitev

  • 11:20

    Okrogla miza s finalistkami za nagrado občina zdravja

  • 11:40

    Okrogle mize s finalistkami za nagrado zlati kamen

  • 13:05

    Odmor

  • 13:20

    Razglasitev zmagovalk in podelitev nagrad 2022

  • 13:50

    Druženje s pogostitvijo

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

KDOR SE HOČE UČITI IN RASTI, POVSOD ŠOLO NAJDE.

Rezervirajte svoje mesto na občinski konferenci Zlati kamen.

Želim izvedeti nekaj novega