Program

Program 2024

Konferenca Zlati kamen 2024 se programsko osredotoča na identifikacijo in nagrajevanje izstopajočih praks v občinski prostorski politiki. Poudarek je na razvoju in implementaciji jasno artikulirane vizije prostorskega razvoja, kakovostnem urbanističnem načrtovanju in zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Osrednje tematike:

Izračun povprečnine: Ta del konference se osredotoča na metodologijo in pristope za izračun povprečnih sredstev, ki so potrebna za financiranje občinskih projektov. Poudarek je na razvoju učinkovitih in pravičnih finančnih modelov.
Urejanje prostora: Ta segment konference obravnava izzive in inovativne pristope v procesu urejanja občinskega prostora. Razprave se dotikajo ključnih tematik, kot so urbanistično načrtovanje, prostorsko planiranje in izvajanje prostorskih politik.
Energetska samozadostnost: Tukaj se izpostavlja vloga občin v kontekstu energetske neodvisnosti in razvoja trajnostnih energetskih rešitev. Sklop bo osvetlil strategije in prakse za izboljšanje energetske učinkovitosti in spodbujanje obnovljivih virov energije na lokalni ravni.

Vabimo vas, da se prijavite na e-novice in ponovno obiščete naše strani, saj bomo kmalu razkrili prve govorce in podrobne programske vsebine.

Program konference Zlati kamen 2024:

Torek, 19. marec 2024

08:00
Registracija in sprejem
9:00

Odprtje konference Zlati kamen 2024

Peter Ribarič

direktor podjetja PLANET GV d.o.o.

Boštjan Koritnik

programski vodja konference
9:05

Uvodni nagovor

Simon Maljevac

minister za solidarno prihodnost RS
9:15

Ali je stanovanj in hiš v Sloveniji res premalo?

Roman Rener

univerzitetni diplomirani inženir geodezije, magister znanosti kartografije, svetovalec direktorja Geodetskega inštituta Slovenije

Prikaži več
V Sloveniji smo soočeni z dvema velikima problemoma: z demografskimi spremembami in s podnebnimi spremembami. Oba vplivata oziroma bosta v prihodnosti še močneje vplivala na trg nepremičnin. Zakaj primanjkuje stanovanj, če ostaja število prebivalcev v Sloveniji že vrsto let približno na isti ravni? Rodnost v Sloveniji se že tri desetletja giblje okoli vrednosti 1,6 ali manj otroka na žensko. Dve tretjini prebivalcev Slovenije živi v hišah in le ena tretjina v stanovanjih. Cene nepremičnin so zrastle v nebo. Zemljiška in stanovanjska politika sta zadnja desetletja tudi povsem odsotni. Pred dolgoročnimi spremembami pa se obnašamo tako, kot da se nas ne tičejo. Po podatkih SURS je v Sloveniji praznih že več kot 60 naselij. Izgradnja novih večstanovanjskih stavb od pridobitve primernega zemljišča do vselitve uporabnikov traja vsaj pet let ali več. Različne analize kažejo, da je praznih stanovanj v Sloveniji vsaj 90.000. Ob predpostavki, da bi le desetino praznih stanovanj »spravili na trg«, tj. 9.000 – v najem ali prodajo – bi pri novogradnjah prihranili vsaj 1,8 milijarde evrov. Pa še vsaj dve veliki prednosti sta: takoj so vseljiva in dodatno ni treba pozidati novih zemljišč. Ali bi z obdavčenjem praznih stanovanj vsaj delno lahko stabilizirali trg nepremičnin? Odgovore na ta in druga vprašanja bo na Zlatem kamnu 2024 predstavil svetovalec direktorja Geodetskega inštituta Slovenije mag. Roman Rener.
9:30

Čakanje na nepremičninski davek ali raje posodobljeni NUSZ za več investicijskih sredstev občin?

Janko Trobiš

univerzitetni diplomirani pravnik, višji svetovalec na Oddelku za okolje in prostor ter promet Mestne občine Celje

Prikaži več
Med tistimi, ki si želijo posodobitve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), so nedvomno tudi občine, saj je zaradi štiridesetletne zgodovine NUSZ treba prenoviti in prilagoditi sedanjim družbenim razmeram. Očitno je tudi, da model obdavčitve nepremičnin ni bil sprejemljiv ne za občine, občane, pa tudi ne za Ustavno sodišče RS. Občine se sedanjega NUSZ lotevajo zelo različno. Nekatere se zavedajo, da predstavlja NUSZ nujen (izviren) proračunski vir kot investicijska sredstva, ki so namenjena razvoju občin, nekatere pa hočejo zaradi oportunističnih razlogov zaščititi občane pred tovrstno dajatvijo. Ker gre za zelo raznolike ureditve, je nujno poenotenje na vseslovenski ravni, ki pa bi vseeno dopuščal občinam, da lahko pri tem upoštevajo svoje razvojne cilje. Navedeno vodi k temu, da je potreben temeljit razmislek o nadomestilu, ki bi bil sprejemljiv tako za širšo javnost kot tudi za občine, državo in politiko ter stroko. Model, ki bi v danem trenutku lahko zadovoljil vse udeležence, bo predstavil eden največjih strokovnjakov za to področje pri nas, višji svetovalec Oddelka za okolje in prostor ter promet na Mestni občini Celje Janko Trobiš.
9:45

Pristopi za trajnostno rešitev problematike praznih stanovanj

Bojan Grum

univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, redni profesor habilitiran na področju prava in managementa nepremičnin, Evropska pravna fakulteta Nove univerze in Inštitut za nepremičninske vede

Prikaži več
Ekonomski (davčni) vzvodi za rešitev problematike praznih stanovanj v slovenskih občinah ne zadostujejo in sami po sebi ne prinašajo rešitev, vsaj ne zadnjih 20 let. Kakšni so torej trajnosti pristopi, ki temeljijo na vedenjskih vzorcih in kako lahko le te kreiramo s stanovanjsko politiko, na občinski ali državni ravni? Prazna stanovanja kot del socialne infrastrukture so lahko breme ali pa tudi priložnost, svoje videnje stanja in tudi rešitev pa bo na letošnjem Zlatem kamnu predstavil profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Bojan Grum.
10:00

Praktične težave investitorjev v stanovanjsko gradnjo – primer projekta Urbana oaza Ljubljana

Mihael Karner

diplomirani inženir gradbeništva, investitor

Prikaži več
Investicije v nepremičnine so lahko zelo dobra spodbuda za lokalno gospodarstvo, če so podprte z jasnimi pravili v urbanizmu, hitrimi postopki pridobivanja dovoljenj ter učinkovitim poslovnim okoljem. Na drugi strani pa lahko njih odsotnost povzroči številne negotovosti, ki v skrajnem primeru pomenijo nezaključene gradbene projekte in propadle investicije. Občine lahko z jasnimi pravili gradnje in kakovostno podporo investicijam pridobijo ogromno ter zmanjšujejo tveganje zase in za investitorje. Predavatelj Mihael Karner bo s položaja in z izkušnjami investitorja z gradbeno izobrazbo osvetli postopek nastajanja projekta Urbana Oaza Ljubljana ter izpostavil, s kakšnimi težavami se srečujejo investitorji pri svojemu delu.
10:15

Zloraba instituta stranske udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja: kako naj v takih primerih ravna pristojni organ in kako investitor?

Bruna Žuber

univerzitetna diplomirana pravnica, doktorica pravnih znanosti, predstojnica Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Prikaži več
Udeležba stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je temelj poštenega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. A izkušnje so žal take, da marsikdaj stranska udeležba v postopku ni priglašena za dosego njenega pravega namena, temveč iz povsem drugih razlogov, npr. zgolj zato, da bi se postopek oviral in podaljševal. Nekateri investitorji se v takih primerih poskusijo dogovoriti in na različne načine doseči soglasje teh subjektov, pogosto pa to ni mogoče. Kje je meja zlorabe instituta stranske udeležbe in kaj lahko občine kot/in investitorji naredijo v takih primerih, nam bo svetovala docentka s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Bruna Žuber.
10:30

Mreženje ob kavi

11:00

Kako s sodelovanjem med državno in lokalno ravnjo do neprofitnih stanovanj

Klemen Ploštajner

univerzitetni diplomirani sociolog, doktor sociologije, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost

Prikaži več

Zakonodaja določa nalogo zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj občinam, pri čemer pa država ni vzpostavila pogojev za izvajanje te naloge. Z drugimi besedami, občinska pristojnost zagotavljanja stanovanj ni v skladu z zmožnostjo občin, da bi to nalogo tudi kakovostno izvajale. Naloga države je, da občinam omogoči izvajanje zakonsko predpisanih nalog, naloga občin pa, da se organizirajo in zastavijo prioritete v skladu s temi zakonskimi nalogami in nacionalnimi strategijami. Občine imajo v lastnih rokah pomembna orodja – predvsem prostorska in zemljiška politika –, manjka pa ji kadrovska in organizacijska zmožnost, predvsem pa finančni viri. Za slednje je v večji meri odgovorna država, ki je že zagotovila 25 milijonov evrov letno za zagotavljanje gradnje stanovanj ter se zavezala k zagotavljanju dodatnih virov v primeru večjega števila pripravljenih projektov. Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner bo predstavil vizijo in ukrepe Ministrstva za solidarno prihodnost na področju organizacije javne stanovanjske gradnje s poudarkom na delitvi nalog med lokalno in nacionalno ravnjo.
11:05

Konsolidacija sistema urejanja prostora in graditve objektov s ciljem hitrejše gradnje stanovanj, s poudarkom na novih možnostih občin

Miran Gajšek

univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, magister prostorskega in urbanističnega načrtovanja, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor

Prikaži več

Opis je v pripravi.
11:10
Vprašanja slušateljev in razprava s predavatelji

Moderira prof. dr. Boštjan Brezovnik

Sodelujoči: Roman Rener, Janko Trobiš, Bojan Grum, Mihael Karner, Bruna Žuber, Klemen Ploštajner in Miran Gajšek
11:40
Okrogla miza s finalistkami regije Osrednja in Jugovzhodna Slovenija z Notranjsko

Okroglo mizo bo vodil Boštjan Koritnik.
12:00
Okrogla miza s finalistkami za nagrado Občina zdravja

Okroglo mizo bo vodil Radivoje Pribaković Brinovec.
12:30
Kosilo

13:45
Gram srca – interaktivni ekskluzivni prikaz video in foto gradiv zlorabe drog na ulicah slovenskih občin

Boštjan Brezovnik

univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, profesor in dekan Evropske pravne fakultete Nove univerze, scenarist in režiser

Prikaži več
Ustvarjalci dokumentarnega filma »Gram srca« so vstopili v svet odvisnosti in na ulicah Ljubljane spremljali odvisnike, ki so v intervjujih izpovedali lastno doživljanje škodljivih posledic uporabe drog ... izguba doma, razbite in uničene družine, odvzemi otrok, prostitucija, okužbe s Hepatitisom ... HIV, fizično nasilje, alkoholizem ... Tudi o tem, kako se lotiti te problematike, bo na Zlatem kamnu – ob ekskluzivnem prikaze slikovnega materiala in izpovedi ljudi v osrčju te groze – govoril scenarist in producent filma, sicer pa dekan Evropske pravne fakultete Nove univerze dr. Boštjan Brezovnik.
14:15

Prepovedane droge: globalni izzivi in lokalne rešitve?

Jože Hren

univerzitetni diplomirani sociolog, doktor antropologije, asistent na Fakulteti za socialno delo, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje

Prikaži več
Kar se trenutno dogaja v ZDA ali v Ekvadorju, ima posledice na ves svet. Približno 100.000 oseb letno umre v ZDA zaradi zlorab s fentanilom, zelo potentnim opiatom – tveganje, ki se lahko zelo hitro pojavi tudi v EU. V svetu zato potekajo intenzivna prizadevanja za zajezitev te pandemije. V Sloveniji imamo mrežo 21 centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ki jo dopolnjuje še mreža socialnovarstvenih organizacij. V njej lahko poišče pomoč vsakdo, ki pomoč potrebuje, praktično brez čakalnih vrst. Kljub temu se tudi pri nas soočamo z diverzifikacijo problematike in zaostrovanjem kompleksnih problemov, od npr. brezdomstva, psihiatričnih motenj in kriminalitete mladih. Poleg teh dejstev bo vodja sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje Jože Hren predstavil tudi praktične primere in dobre prakse reševanja problematike prepovedanih drog v naši državi.
14:30

Med znanstveno resnico in stereotipno lažjo o konoplji, zdravilni, a za nekatere vražji drogi

Tamara Lah Turnšek

doktorica biokemije, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo in članica IAS

Prikaži več
»Z uporabo rastline, ki obstaja že tisoče let, smo odkrili nov fiziološki sistem izjemnega pomena.« To so besede slavnega biokemika Raphaela Mechoulama, botra renesanse konoplje sredi 60. let prejšnjega stoletja. V več kot polovici razvitega sveta je danes novo tudi razumevanje učinkovanja konopljine empirične uporabe, zato je že dekrimininalizirana in vstopa v prakso, npr. v register zdravil EU Pharmacopea, kar tudi že prinaša gospodarske učinke. Sproščena zakonodaja, ob primerni regulaciji pridelave seveda tudi predelave, bi nudila nove dejavnosti posameznikom in npr. občinskim zadrugam ter povečala zaposlenost po vsej Sloveniji. Kaj še potrebujemo, tako konkretno kot v normativnem okviru, da bomo temu razvoju sledili tudi pri nas, bo na letošnjem Zlatem kamnu pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Tamara Lah Turnšek.
14:45

Prenova sistema pobud občanov in dobre prakse komuniciranja v Mestni občini Ljubljana

Miha Verbič

magister upravnih ved, direktor uprave Mestne občine Ljubljana

Prikaži več

Pobude meščanov so ena najbolj konkretnih in neposrednih – poleg vsakomesečnega dneva odprtih vrat župana – oblik dialoga z občani, ta pa je predpogoj za to, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) najboljši servis meščankam in meščanom. Ker število pobud v MOL vztrajno raste – dnevno/tedensko/mesečno jih obdelamo že XXX – je bilo treba izvesti temeljito prenovo in optimizacijo procesa obravnave pobud ter zagotoviti celovito informacijsko podporo. Med drugim so bili ključni ukrepi standardizacija postopka obravnave v vseh enotah, jasna opredelitev odgovornosti in vlog v procesu, vsebinska tipizacija pobud in pa izgradnja posebnega zalednega portala z bazo vseh prejetih pobud, najpogostejšimi odgovori, avtomatskim »predlaganjem« odgovora glede na prejeto pobudo, združevanjem vsebinsko enakih pobud, nastavitvijo časovnih opozoril itd. Izgradnjo sistema in predvsem rezultate bo predstavil direktor občinske uprave MOL Miha Verbič.
15:00

(Alternativno) reševanje sporov med občani in občino v vlogah oblastnika, investitorja in/ali partnerja

Jana Bolta Saje

univerzitetna diplomirana pravnica, doktorica pravnih znanosti, direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, docentka na Fakulteti za informacijske študije Novo mesto

Prikaži več

Mestna občina Novo mesto s svojo proaktivno vlogo ne področju digitalne preobrazbe pomembno pripomore k razvoju občinske uprave in širše lokalne skupnosti. Preobrazba obsega uvajanje novih tehnologij, spremembe v procesih, kulturi in načinu razmišljanja. Razvoj lokalnega okolja terja hkrati zavedanje in prepoznavanje pomembnosti nadgradnje upravne kulture. Kako v ta namen v upravna razmerja vnašajo mehanizme alternativnega reševanja sporov, s čimer pripomorejo k ustvarjalni vlogi uprave, bo pojasnila direktorica njihove občinske uprave dr. Jana Bolta Saje.
15:10

Mreženje ob kavi

15:40
Okrogla miza s finalistkami regije od Koroške do Posavja in regije Zahodna Slovenija

Okroglo mizo bo vodil dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, predsednik Skupnosti občin Slovenije
16:00
Okrogla miza s finalistkami regije Vzhodna Slovenija

Okroglo mizo bo vodil dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, predsednik Skupnosti občin Slovenije
16:20

Kako se v občini lotiti poti do statusa pametne skupnosti

Gašper Žerovnik

univerzitetni diplomirani organizator informatik, vodja oddelka za digitalne transformacije, T – 2 d.o.o

Prikaži več

V današnjem hitro spreminjajočem se svetu postaja koncept pametnih skupnosti ključen za trajnostni razvoj, inovacije in izboljšanje kakovosti življenja. Toda kako se mesta in občine lahko dejansko lotijo te poti? Predstavljamo izčrpen vpogled v strategije, tehnologije in politike, ki so potrebne za transformacijo v pametno skupnost. Odkrijte, kako lahko integracija naprednih tehnologij, kot so IoT, umetna inteligenca in veliki podatki, pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju virov, izboljšanju storitev za občane ter ustvarjanju bolj odzivnega in vključujočega okolja. Predstavili bomo tudi primere najboljših praks iz različnih skupnosti, ki so že na poti do pridobitve statusa pametne skupnosti, ter analizirali izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo na tem potovanju. Pridružite se nam na zanimivem predavanju, ki ga bo vodil priznani strokovnjak za pametne skupnosti, Gašper Žerovnik, iz podjetja T-2, kjer boste dobili vpogled v realne strategije in rešitve za preobrazbo vaše skupnosti v pametno skupnost.
16:35

Kako kar najhitreje do zelenega financiranja

Gašper Jež

univerzitetni diplomirani politolog mednarodnih odnosov, specialist, SID banka d.d.

Prikaži več

SID banka že več let nudi vrsto storitev za pomoč občinam in drugim javnim subjektom pri izgradnji javne infrastrukture. Zavedamo se pomembnosti zelenega prehoda, zato smo z evropskim instrumenti oblikovali nov program Zelen, s katerim lahko dolgoročna sredstva za investicije v zelene projekte pridobijo tudi občinska javna podjetja brez zavarovanja. Ker pa so najcenejši in dolgoročni viri praviloma povezani z veliko različne dokumentacije in soglasij, je predavanje specialista iz SID banke Gašperja Ježa na letošnjem Zlatem kamnu priložnost za vzpostavitev osebnega kontakta s SID banko, ki vam bo v funkciji projektne pisarne svetovala ter pomagala pri prijavi in zbiranju dokumentacije. Postopek pridobitve financiranja bo tako – kot so mnoge občine v vseh teh letih že spoznale –, preprost in hiter.
16:45

Solarni nadstreški in e-polnilnice – nova poslovna priložnost za občine

Kaj nam omogoča tehnologija in kje lahko dobimo denar zanjo

Tadej Smogavec

univerzitetni diplomirani ekonomist, doktor strateškega managementa, vodja razvoja, Enertec d.o.o.

Prikaži več

Z zelenim prehodom se odpirajo številne poslovne priložnosti za občine. Te imajo v lasti veliko javnih strešnih in površin, namenjenih parkiranju vozil. Najavljen je Javni razpis za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih, ki bo omogočal visoko intenzivnost pomoči. S tem bodo postala parkirišča, ki so do sedaj prinašala zgolj prihodek iz naslova parkirnin, velik potencial za prihodke iz naslova polnjenja e-vozil in proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Z ustrezno polnilno infrastrukturo lahko občina zadrži oziroma privabi številne nove občane ali omogoči velik porast dnevnih turistov ter pospeši turizem in druge gospodarske panoge. Tako omogočajo polnilna infrastruktura za vozila in električna kolesa v kombinaciji s solarnimi nadstreški na parkiriščih občinam znatno povečanje prihodkov v proračunu. Vse o poslovnih priložnostih, poslovnih modelih in zakonodajnih okvirih vam bo pojasnil vodja razvoja v podjetju Enertec dr. Tadej Smogavec.
17:05

Nova zakonska ureditev omejevanja distribucije zemeljskega plina v občinah

Rajko Pirnat

univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, direktor Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Prikaži več

Predlog novega energetskega zakona (EZ-2) praktično onemogoča podeljevanje novih koncesij za distribucijo plina in močno omejuje podaljševanje obstoječih koncesij. Poleg teh omejitev pa je treba upoštevati še omejitve sprememb koncesijske pogodbe, ki jih določa Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah in omejitve, ki izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-198/19. Končni učinek vseh teh omejitev je zelo majhna možnost podaljšanja koncesij za distribucijo plina, tako da je treba računati s tem, da bodo potekle z iztekom roka, za katerega so bile podeljene. Upoštevati je tudi treba, da predlog EZ-2 omejuje možnost nadaljnjega delovanja javnih podjetij za distribucijo plina, posledica vsega tega pa bo hudo omejevanje možnosti izvajanja distribucije plina v občinah. V prispevku bo profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Rajko Pirnat predstavil spornost vseh teh omejitev.
17:20

Energetsko pogodbeništvo namesto 3,2 milijona velikih dreves

Petra Šeme

magistra psihosocialne pomoči, energetska upravljavka Mestne občine Ljubljana

Prikaži več

V Mestni občini Ljubljana (MOL) imajo že štiri projekte energetskega pogodbeništva. V okviru projektov EOL 1 do 4 so skupno prenovili že 87 javnih objektov (osnovne šole, vrtci, športne dvorane, zdravstveni domovi itd.), od tega 50 celovito in 37 delno. Skupno bodo na ravni projekta (15 let) prihranili več kot 400.000 MWh energije, kar predstavlja več kot 80.000 ton ekvivalenta CO2, kar je vrednost, ki jo prečisti približno 3,2 milijona povprečno velikih dreves oziroma 8.000 hektarjev gozda. Pretežni del tako ustvarjenih prihrankov gre zasebnemu partnerju za povračilo investicije, skozi celotno dobo javno-zasebnega partnerstva pa MOL participira pri prihrankih in ima nižje stroške za porabo energije, kot jih je imela pred izvedbo projekta. Tovrstno zagotavljanje prilagodljivega in usmerjenega finančnega modela za izvajanje projektov energetske učinkovitosti, spodbujanja inovacije v tehnologijah za varčevanje z energijo in sicer okoljske trajnosti bo predstavila energetska upravljalka MOL Petra Šeme.
17:35

Odpadkov se ne splača metati stran ali kako lahko občine sanirajo degradirane površine s proizvodi iz odpadkov

Senko Pličanič

univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Prikaži več

Gradbeni cikel je na vrhuncu, povsod se gradi, pri teh gradbenih delih pa nastajajo ogromne količine izkopanih materialov. Ti se štejejo kot odpadek, a se lahko s predelavo uporabijo za sanacijo degradiranih površin. Lahko, ker razen redkih izjem občine nimajo pristopa in sistema za ustrezno predelavo: odpadke, ki so dejansko material za sanacijo, na eni strani zavržejo, na drugi pa plačujejo za njihovo odlaganje. S tem zavržejo surovino in dejansko tudi veliko denarja. Kako naj se občina v danih okvirih obnaša čim bolj ekonomično in hkrati trajnostno – da, tudi to dvoje lahko sobiva – nam bo pojasnil profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Senko Pličanič. Vljudno vabljeni!
17:50

Razglasitev zmagovalk in podelitev nagrad Zlati kamen 2024

Nagrade podeljuje minister za javno upravo RS, mag. Franc Props
18:15

Druženje
20:00

Zaključek konference

16:00
Vloga Mestne občine Krško v zagotavljanju dolgotrajne oskrbe

Andrej Sluga

vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, Mestna občina Krško

Prikaži več
Kot odgovor na izziv starajoče družbe se kaže dolgotrajna oskrba kot nova veja socialne varnosti, opredeljujemo pa jo kot sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Na dogodku Zlati kamen bo Andrej Sluga osvetlil razloge, zaradi katerih se bo potreba po dolgotrajni oskrbi večala, predstavil vlogo lokalne skupnosti v obstoječem sistemu socialne varnosti starejših ter predstavil aktivnosti, ki jih je v preteklosti na tem področju izvajala Mestna občina Krško.
16:15
Spodbujanje zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami v lokalnem okolju

mag. Mateja Grzetič Žerjal

višja svetovalka za odnose z javnostmi, čezmejno sodelovanje in delovanje krajevnih skupnosti, Občina Sežana

Prikaži več
Temeljno načelo demokratične družbe je vsakomur zagotoviti enake možnosti in pravice za zaposlitev. Z upoštevanjem poklicnih interesov, zdravstvenega stanja, spretnosti in prilagoditve delovnemu procesu tudi osebam s posebnimi potrebami. Čeprav mednarodna in slovenska zakonodaja zagotavljata pravice za enakopravno vključevanje oseb s posebnimi potrebami na trg delovne sile, o pravi inkluziji (sploh na področju zaposlovanja) še ne moremo govoriti. Gre za eno najbolj ranljivih skupin na trgu dela, ki se pri zaposlovanju in razvoju poklicne kariere sooča z velikimi težavami. Kako so se vključevanja v družbo, spodbujanja zaposlovanja in iskanja rešitev (z mislijo na ohranitev pravic iz javnih sredstev) za osebe s posebnimi potrebami v lokalnem okolju lotili – in že prišli do uspešnih rezultatov – na Občini Sežana, nas bo na letošnji konferenci Zlati kamen seznanila mag. Mateja Grzetič Žerjal.
16:30
Izzivi lokacijske preveritve

prof. dr. Rajko Pirnat

profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in odgovorni urednik revije Javna uprava

Prikaži več
Lokacijska preveritev je že uveljavljen instrument prostorskega načrtovanja, s katerim lahko občina v določenem obsegu prilagodi prostorske izvedbene pogoje potrebam posameznega investitorja. Seveda pa pri tem ni neomejena, zato posamezni postopki lokacijskih preveritev prinesejo izzive za občino glede njihovega ustreznega vodenja in odločanja. V prispevku bo profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Rajko Pirnat obravnaval najpomembnejše izzive teh postopkov in predlagal rešitve zanje.
16:50
Kako ceneje, včasih celo brezplačno, do bolj učinkovitih investicij in prostorskega razvoja?

as. Sinan Mihelčič

asistent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Prikaži več
Prostorski razvoj občin praviloma sloni na dveh osnovnih postavkah, na jasno definiranem prostorskem načrtu, ki je predmet dolgotrajnih predhodnih usklajevanj zasebnih in javnih interesov, ter na potencialnih ali realnih investicijah oziroma zmožnosti zasebnih in javnih investitorjev, da ta plan izvedejo/zgradijo. Dandanes zaradi vse hitrejših družbenih in ekonomskih sprememb prostorske investicije večkrat finančno propadejo, so časovno zamujene ali so usmerjene v gradnje, katere prostor in družba niti ne potrebujejo. Slednje je sporno tudi zaradi vse večjega okoljskega, družbenega in ekonomskega vpliva posameznih investicij. Seveda imamo v stroki in praksi orodja, ki bi nam omogočala, da vsaj del investicij še pred realizacijo »stestiramo« ter preverimo, ali jih bodo uporabniki (občani) sprejeli ali ne. Asistent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani Sinan Mihelčič bo predstavil, kako lahko s pomočjo participacije mladih in vzpostavljanja začasnih rab v prostoru pridemo do zanimivih razvojih prebojev. Predstavljen bo primer kreativne četrti Barutana v Kamniku.
17:10

Učinkovitejše sodelovanje FURS in občin pri odmeri NUSZ

Peter Grum

generalni direktor Finančne uprave RS

Prikaži več
FURS izvaja letno odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na podlag podatkov občin. Podatki so že veliko boljši kot v preteklosti, še vedno pa predstavlja delež pritožb zoper odmero NUSZ kar polovico vseh prejetih pritožb zoper odločitve FURS. Kaj še lahko skupaj storimo, da jih bo manj oziroma jih bomo lahko čim hitreje rešili? Bistveno je učinkovito in redno sodelovanje FURS in občin, kar bo tema predstavitve generalnega direktorja FURS Petra Gruma. FURS je za občine že pripravil sistemska priporočila glede postopkov priprave podatkov za odmero NUSZ in vodenja pritožbenih postopkov, s čimer želijo še dodatno izboljšati sodelovanje med občinami in FURS, predvsem v želji po kakovostnejšem in hitrejšem procesu izvedbe odmere NUSZ. Pravilnost in celovitost podatkov o nepremičninah bo seveda ključnega pomena tudi pri (pričakovanih) spremembah obdavčitev.
17:30
Ali je čas za nov davek na nepremičnine ali za NUSZ 2?

Janko Trobiš, univ. dipl. prav.

višji svetovalec Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Mestna občina Celje

Prikaži več
Ureditev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je nedvomno zastarela, določena je zgolj uporaba razveljavljenih predpisov, težave imamo z določitvijo zavezancev, neposrednih uporabnikov, ki niso lastniki ipd. Odmere NUZS po mestnih občinah se razlikujejo, vendar ne tako bistveno (razen nekaj posebnosti, ki so zgolj v posamezni občini). A novega davka na nepremičnine še nekaj časa ne bo. Zakaj ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo? Zakaj se ne moremo opirat na posplošeno vrednost po ZMVN? Katere so prednosti nekaterih elementov ZMVN (vrednostne cone, vrednostne ravni, strukturiranje nepremičnin)? Kako bi lahko poenotili zakonski okvir za območje vse države (sistem točkovanja z možnostjo korigiranja občin v primerih izvajanja zemljiške politike)? Kako bi (če bi) omogočili popuste za tiste, ki jim stanovanja pomenijo dom, v primerjavi s tistimi, ki imajo dodatno nepremičnino? Bi bil to pravi kora k ukinitvi prav tako zastarelega davka na premoženje? O vsem tem na letošnjem Zlatem kamnu eden največjih strokovnjakov za to področje pri nas, vodja sektorja za gospodarstvo na Mestni občini Celje Janko Trobiš.
17:45

Razglasitev zmagovalk in podelitev nagrad Zlati kamen 2023
18:15

Druženje

VZPOREDNI PROGRAM
9.00 - 18.15
Ali lahko občina izvede crowdfundinga za investicije v zeleno energijo? Da, in še preprosto je!

Denis Petrovčič, WeLive.global

Prikaži več
WeLive je konzorcijski projekt, ki Slovenskim občinam omogoča digitalno, transparentno in stroškovno učinkovito financiranje sončnih elektrarn z direktno vključitvijo lokalnih skupnosti na način t.i. "crowdfunding-a". Na stojnico vabijo vse predstavnike občin, ki iščejo konkretne rešitve za učinkovito reševanje energetske krize, da se spoznajo z njihovo ekipo in rešitvijo, ki jo ekskluzivno predstavljajo na dogodku Zlati kamen!

Na vaša vprašanja bo ekipa WeLive odgovarjala ves čas dogodka, v preddverju dvorane.

Vsebine preteklih konferenc

Konferenca Zlati kamen 2023

Na konferenci Zlati kamen 2023, ki se je odvijala v duhu izmenjave dobrih praks in podelitve nagrad Zlati kamen, so se zbrali ugledni gostje, med njimi ministrica za javno upravo Republike Slovenije, gospa Sanja Ajanović Hovnik, minister za pravosodje in javno upravo Republike Hrvaške, gospod Ivan Malenica, županje, župani in drugi predstavniki občin. Dogodek je bil posvečen delitvi znanj in izkušenj. Izpostavljena je bila vloga občinskih kolegov, ki so predstavili dobre prakse in rešitve za izzive, s katerimi se soočajo njihove občine.

ZLATI POGOVORI Konferenca Zlati kamen 2022

TOREK, 25. januar 2022 TOREK, 1. februar 2022 TOREK, 15. februar 2022 TOREK, 22. februar 2022

Torek, 15. februar 2022

14:00 - 14:45
Zeleno in digitalno upravljanje infrastrukture

Bojan Čebela (župan Občine Borovnica), Janez Magyar (župan Občine Lendava), Berto Menard (župan Občine Logatec), Samo Pogorelc (župan Občine Ribnica)

Prikaži več
Preventiva je je vedno cenejša od kurative, obenem pa ponuja tudi priložnost za nove načine delovanja in poslovanja. Na posledice podnebnih sprememb se bodo morale prilagoditi javne in zasebne stavbe, sistemi za oskrbo z vodo, surovinami in energijo, zdravstvo, izobraževanje pa tudi enote za zaščito in reševanje.

Torek, 22. februar 2022

14:00 - 14:45
Zavarovanje občinskega premoženja, odpravljanje škod in ohranjanje kvalitete bivanja občanov kljub negativnim vremenskim razmeram

David Klobasa (župan Občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah), Igor Marentič (župan Občine Postojna), Tomaž Smole (podžupan Občine Ivančna Gorica), Franjo Naraločnik (župan Občine Ljubno)

Prikaži več
Povečanje števila naravnih nesreč v prihodnosti, je neizbežno, vprašanje je, kaj lahko na lokalni in mikro ravni storimo za to, da naravne nesreče ne ustavijo našega razvoja, s tem pa ne zmanjšajo kvalitete življenj ljudi. Pomemben je temeljit zamislek o prihodnosti lokalne agrikulture pa tudi o vlaganju v zavarovanja kmetijskih, občinskih in zasebnih zemljišč.

TOREK, 1. marec 2022 TOREK, 8. marec 2022 TOREK, 15. marec 2022

Torek, 28. februar 2023

13:00
V primežu podnebnih sprememb

dr. Janez Potočnik

Prikaži več
Smo prva generacija, ki živi v socialno-ekološkem prostoru planetarnih razsežnosti. Še nikoli v zgodovini nismo bili tako povezani in soodvisni. Zato je naša odgovornost, posamična in skupna, večja kot kadarkoli doslej. Odgovorno upravljanje z naravnimi viri je predpogoj za trajnostno prihodnost. Obstoječi ekonomski sistem, ki v prvi vrsti zasleduje maksimiranje proizvodov, namesto človeških potreb, je krivičen in potraten z naravnimi viri. Posledice, ki se kažejo v revščini, neenakosti, podnebni krizi, izginjanju biotske raznovrstnosti, onesnaževanju, pandemijah … že močno vplivajo na kvaliteto naših življenj. Potrebne so sistemske spremembe, ki bodo odpravile razloge za stanje v katerem se nahajamo. Spremembe na vseh ravneh, od globalne, do lokalne. Potrebna sta razmislek in medgeneracijski dogovor, ki bosta začrtala pot in vodila v dejanja utemeljena na dolgoročnih interesih družbe kot celote.
13:30
Kaj lahko občine naredijo za zmanjšanje učinkov naravnih nesreč?

dr. Blaž Komac

Prikaži več
Slovenijo zaradi geografske lege na stiku Alp, Sredozemlja ter dinarskih in panonskih pokrajin prizadenejo različne naravne nesreče, ki »odnesejo« povprečno 100 milijonov evrov letno. V Sloveniji največjo škodo povzročajo poplave in suša. Najprej si bomo pogledali, kaj so naravne nesreče in tako razumeli, da globalne podnebne spremembe učinkujejo na lokalni ravni. Razmislili bomo o tem, na kakšne načine bi bilo mogoče zmanjšati škodo, saj je ta pogosto posledica naše (ne)odgovornosti, in predstavili ukrepe za odpravo posledic. Najpomembnejše je urejanje prostora, kjer se občine srečujejo s številnimi izzivi. Razmislili bomo o povečanju prožnosti prebivalstva in opredelili možne ukrepe ter s tem povezane izzive.
14:00
Ekonomika trajnostnega razvoja ali kako z zelenim in digitalnim ter sodelovalnim ustvariti dodano vrednost

dr. Adriana Rejc Buhovac

Prikaži več
Z Evropskim podnebnim zakonom, ki ga je junija letos potrdil Evropski parlament, je postala podnebna nevtralnost EU do leta 2050 zakonsko določen cilj in pravno zavezujoča obveznost za Slovenijo. Pri okoljski, družbeni in ekonomski preobrazbi evropskega prostora bodo pomembno vlogo igrale prav občine. Kakšne vzvode trajnostne preobrazbe imajo v rokah? Spoznali bomo inovativne trajnostne projekte evropskih občin ter inovativne slovenske tehnologije na področju energetske učinkovitosti (integralne energetske rešitve za manjšo priključno moč in manjšo porabo energije), e-mobilnosti, pametnega bivanja ter druge. Učiti se moramo od najboljših, a partnerje iskati v naši bližini. Slovenska podjetja so pripravljena.

Torek, 8. marec 2022

13:00
Digitalna ponudba se mora osredotočati na ljudi, ne na tehnologijo

Klemens Himpele

Prikaži več
Pod geslom "Dunaj, mesto kratkih razdalj" se s pomočjo digitalnih orodji implementira vrsta storitev, katerih cilj je ljudem prihraniti čas in jih podpirati pri njihovih aktivnostih. V tem kontekstu je bistveno, da se digitalna ponudba vedno osredotoča na ljudi in ne na tehnologijo. Digitalna ponudba mesta Dunaj je zato enostavna in intuitivna za uporabo. Vse kar uvedemo mora delovati na trajnosten način (poraba virov se mora zmanjševati ali vsaj ne dodatno povečevati) ter obenem zviševati kakovost življenja v mestu. Konec koncev je primarni cilj dunajske strategije digitalizacije izboljšati skupno dobro in življenja ljudi, moto Dunaja je še vedno: "Ljudje v središču."
13:20

Lokalna hrana, globalen vpliv

Marjeta Bizjak

Prikaži več
Eden izmed osnovnih virov, ki omogoča preživetje ljudi, je hrana. Pomembno vlogo pri preskrbi z njo igra tržni sistem, ki temelji na odprtem trgovanju med državami, s čimer te postajajo soodvisne in posledično tudi ranljivejše, kar se izkazalo tudi ob pandemiji. Države lahko z različnimi mehanizmi postavljajo pogoje in z različnimi posegi na trg vplivajo na pridelavo in zagotavljanje hrane v gospodarstvu, vendar si občine, predvsem zaradi vseh slabosti, ki jih prinašata globalizacija in tržni liberalizem, vedno bolj prizadevajo krepiti lokalno bogastvo (local wealth building). Tradicionalni model gospodarskega razvoja namreč ne rešuje več izzivov občin, zato je pristop pri njihovem vodenju, ki spodbuja naložbe znotraj skupnosti, smiseln in nujen.

Marjeta Bizjak bo predstavila strategijo in konkretne predloge ukrepov, kako lahko občine s strateškim pristopom in povezovanjem javnih naročnikov in lokalnih pridelovalcev hrane ne le zagotovijo stabilno preskrbo lokalnih vrtcev in osnovnih šol s kakovostnimi živili, ampak tudi pospešijo lokalni gospodarski razvoj in družbeno vključenost lokalnega prebivalstva ter vplivajo na zmanjšanje negativnih vplivov na lokalno okolje.
13:40
Uporaba lokalnih virov in lokalnega proračuna za prehod v podnebno nevtralnost

dr. Jonas Sonnenschein

Prikaži več
Občine so vodilne v boju proti podnebnim spremembam. Vplive podnebnih sprememb se najbolj čuti na lokalni ravni, hkrati pa je to tudi raven, na kateri je potrebno izvesti večino ukrepov za zmanjšanje emisij. Čeprav so tako rekoč vse občine zavezane, da bodo postale aktivne v velikem prehodu na podnebno nevtralnost, se mnoge sprašujejo, ali imajo potrebna sredstva in vire. Dr. Jonas Sonnenschein bo predstavil strategije in konkretne predloge, kako mobilizirati lokalne vire in kako najbolje izkoristiti občinski proračun. Predstavitev temelji na dolgoletnih izkušnjah iz projekta »Dovolj za vse – trajnostno upravljanje z viri skupnosti« in iz projekta »Ozelenjevanje občinskega proračuna.«
14:10
Evropska sredstva za trajnostno tranzicijo s primeri dobrih praks

Kristina Kočet Hudrap

Prikaži več
Finančno obdobje (2021–2027), ki je pred nami, bo s področja nepovratnih sredstev za občine zelo zanimivo. Slovenija še nikoli do sedaj ni razpolagala s takšnim obsegom evropskih sredstev, kot nam bodo na voljo v naslednjih sedmih letih. Izvedeli bomo, kakšne so možnosti črpanja nepovratnih sredstev iz kohezijskih sredstev (3,2 milijarde eur) ter črpanje 2,5 milijarde eur v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Pri tem bomo izhajali iz napovedi razpisov ter praktičnih primerov uspešnih preteklih projektov. Pogledali bomo tudi, kje lahko občine pridobijo nepovratna sredstva iz Interreg programov, kjer bo v naslednjih sedmih letih ogromno sredstev za namen sodelovanja v mednarodnih projektih.

Torek, 15. marec 2022

8:00
Sprejem in registracija udeležencev
9:00
Pozdravni nagovor

Robert Mulej
9:05
Empatija, sodelovanje, solidarnost – trije ključi do odgovornega razvoja

dr. Dan Podjed

Prikaži več
Kriza, v kateri se je med pandemijo covida-19 znašlo človeštvo, je razgalila marsikatero slabost obstoječega družbeno-ekonomskega sistema. Zakaj ljudje vsaj navidezno nismo sposobni v takšnih prelomnih trenutkih sodelovati ter izkazati empatijo in solidarnost? In zakaj nas izkušnje iz preteklosti učijo, da lahko razlike med posamezniki in skupnostmi dejansko presežemo in vzpostavimo konsenz oziroma »se prestavimo v čevlje drugega« in poskrbimo zase in za skupnost? Predavatelj bo o tej temi spregovoril z antropološkega zornega kota in na primerih iz prakse svetoval, kako lahko presežemo razlike, začnemo sodelovati z navideznimi nasprotniki in razvijati trajnostne rešitve za boljši jutri po meri lokalnih skupnosti, globalne družbe in planeta.
9:50
Podpora SID banke infrastrukturnim projektom javnega sektorja

Gašper Jež

Prikaži več
V SID banki podpiramo regionalni razvoj in naložbe v lokalno javno infrastrukturo, lokalne ukrepe učinkovite rabe energije ter ukrepe za večje varstvo okolja. Kot osrednja institucija financiranja trajnostnega razvoja Slovenije tudi občinam in javnemu sektorju omogočamo različne programe financiranja. Predstavili bomo nov program financiranja občin in javnega sektorja, katerih javno financiranje ni predmet pravil o državni pomoči in ostale programe financiranja regionalnega in družbenega razvoja, urbanega razvoja za mestne občine ter program financiranja za celovite energetske prenove javnih stavb.
10:05
Povezovanje občin je ključ do uspeha pametnih mest

Matej Raspet

Prikaži več
V prvem sklopu bo predavatelj predstavil izpeljane projekte v preteklem letu in rezultate le-teh. Uporabniki so tisti, ki narekuje pot in tempo razvoja pametnih mest, zato bomo v drugem sklopu spoznali želje in zahteve uporabnikov. Hitrost razvoja in sâmo implementacijo pametnih mest pa lahko pospešimo samo s sodelovanjem in povezovanjem občin. V tretjem sklopu bomo spoznali način reševanja dotičnih izzivov pri Telekomu Slovenije.
10:20

Digitalna preobrazba prispeva k trajnostnemu razvoju občine

Rajko Meserko

Prikaži več
Kot župan občine z okoli 5.650 prebivalci posebno skrb namenja zlasti družbeni odgovornosti. Zaveda se, da mora zaradi omejenih proračunskih sredstev najti bolj učinkovite prijeme, in to mu omogoča digitalizacija. Zato se je zavestno odločil, kako dvigniti zadovoljstvo svojih občanov z občinskimi storitvami, obenem pa svoje sodelavce razbremeniti enostavnejših opravil. Občina je zato vpeljala dokumentni sistem za brezpapirno poslovanje.
10:35
Pomen čebel in drugih opraševalcev

Doc. dr. Anton Gradišek

Prikaži več
Čebelarska zveza Slovenija ob dnevu sajenja medovitih rastlin (26. marec) poziva k njihovem sajenju. Pozivu se je pridružil tudi International Bee Rotary Fellowship oziroma dobrodelna organizacija Rotary Slovenija, ki bo po celi Sloveniji izpeljala več aktivnosti. Anton Gradišek nam bo predstavil, zakaj so čebele in ostali opraševalci pomembni za našo prihodnost in nekaj aktivnosti, ki jih za ohranitev čebel in trajnostno prihodnost izvaja International Bee Rotary Fellowship.
10:45
Hiša kranjske čebele

Dušan Strnad

Prikaži več
10:50
Odmor za osvežitev
11:20
Okrogla miza s finalistkami za nagrado občina zdravja
11:40
Okrogle mize s finalistkami za nagrado zlati kamen
13:05
Odmor
13:20
Razglasitev zmagovalk in podelitev nagrad 2022
13:50
Druženje s pogostitvijo

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Moderatorka ZLATEGA KAMNA

Dr. Blažka Müller je televizijska voditeljica in moderatorka raznovrstnih dogodkov, konferenc in posvetov. Kot docentka za portugalski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poučuje moderno portugalščino in književnost v tem jeziku. Je književna prevajalka iz portugalščine in španščine. Pri vseh svojih dejavnostih se ukvarja z besedo. Je Ljubljančanka in navdušena mestna kolesarka.

Mere uspešnosti občin za kakovostno življenje v lokalnih skupnostih!

Rezervirajte svoje mesto na konferenci Zlati kamen.

Prijava k udeležbi

Program

Program 2024

Program konference Zlati kamen 2024:

Torek, 19. marec 2024

08:00

Registracija in sprejem

9:00

Odprtje konference Zlati kamen 2024

Peter Ribarič

Boštjan Koritnik

9:05

Uvodni nagovor

Simon Maljevac

9:15

Ali je stanovanj in hiš v Sloveniji res premalo?

Roman Rener

9:30

Čakanje na nepremičninski davek ali raje posodobljeni NUSZ za več investicijskih sredstev občin?

Janko Trobiš

9:45

Pristopi za trajnostno rešitev problematike praznih stanovanj

Bojan Grum

10:00

Praktične težave investitorjev v stanovanjsko gradnjo – primer projekta Urbana oaza Ljubljana

Mihael Karner

10:15

Zloraba instituta stranske udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja: kako naj v takih primerih ravna pristojni organ in kako investitor?

Bruna Žuber

10:30

Mreženje ob kavi

11:00

Kako s sodelovanjem med državno in lokalno ravnjo do neprofitnih stanovanj

Klemen Ploštajner

11:05

Konsolidacija sistema urejanja prostora in graditve objektov s ciljem hitrejše gradnje stanovanj, s poudarkom na novih možnostih občin

Miran Gajšek

11:10

Vprašanja slušateljev in razprava s predavatelji

11:40

Okrogla miza s finalistkami regije Osrednja in Jugovzhodna Slovenija z Notranjsko

12:00

Okrogla miza s finalistkami za nagrado Občina zdravja

12:30

Kosilo

13:45

Gram srca – interaktivni ekskluzivni prikaz video in foto gradiv zlorabe drog na ulicah slovenskih občin

Boštjan Brezovnik

14:15

Prepovedane droge: globalni izzivi in lokalne rešitve?

Jože Hren

14:30

Med znanstveno resnico in stereotipno lažjo o konoplji, zdravilni, a za nekatere vražji drogi

Tamara Lah Turnšek

14:45

Prenova sistema pobud občanov in dobre prakse komuniciranja v Mestni občini Ljubljana

Miha Verbič

15:00

(Alternativno) reševanje sporov med občani in občino v vlogah oblastnika, investitorja in/ali partnerja

Jana Bolta Saje

15:10

Mreženje ob kavi

15:40

Okrogla miza s finalistkami regije od Koroške do Posavja in regije Zahodna Slovenija

16:00

Okrogla miza s finalistkami regije Vzhodna Slovenija

16:20

Kako se v občini lotiti poti do statusa pametne skupnosti

Gašper Žerovnik

16:35

Kako kar najhitreje do zelenega financiranja

Gašper Jež

16:45

Solarni nadstreški in e-polnilnice – nova poslovna priložnost za občine

Kaj nam omogoča tehnologija in kje lahko dobimo denar zanjo

Tadej Smogavec

17:05

Nova zakonska ureditev omejevanja distribucije zemeljskega plina v občinah

Rajko Pirnat

17:20

Energetsko pogodbeništvo namesto 3,2 milijona velikih dreves