• 3. 12.2020

    Kako do celovitega in uravnoteženega razvoja s pomočjo dobrih praks in kakovostnih meril uspeha?

    Sodelovali bodo:
    Robert Smrdelj, župan občine Pivka
    Tadej Beočanin, župan občine Ajdovščina
    dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje
    mag. Robert Mulej, glavni urednik projekta Zlati kamen
    Prikaži več

    Izvedeli bomo, kaj pomeni nagrada Zlati kamen in čemu koristi analiza ISSO ter kako si lahko in so si v praksi občine že z njo pomagale pri učinkovitejšem upravljanju lokalne samouprave. Z župani bomo govorili tudi o tem, kakšnega pomena je dobro sodelovanje tako znotraj kot izven občine, torej s prebivalstvom, gospodarstvom, državo in drugimi deležniki. Izvedeli bomo tudi, kakšni so njihovi prvi vtisi o novi finančni perspektivi in novih evropskih finančnih mehanizmih.

  • 10.12.2020

    Pogled zmagovalcev – evropsko podprti projekti dobitnic nagrade Zlati kamen

    Sodelovali bodo:
    Tomaž Vencelj, župan občine Idrija
    Peter Misja, župan občine Podčetrtek
    dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje
    mag. Gregor Macedoni, župan mestne občine Novo mesto
    Prikaži več

    Razvojna naravnanost, odprtost ter dejavnost v dobro vseh občanov jim je bila že priznana z nagrado Zlati kamen. Vsaka na svojem področju so se izkazale kot prebojne lokalne samouprave. Na okrogli mizi bomo izvedeli, s kakšnimi izzivi so se v preteklosti srečevale pri črpanju evropskih sredstev in kaj pričakujejo od prihodnje finančne perspektive (2021 – 2027). Kakšne projekte so že zasnovale in iz katerih finančnih mehanizmov si obetajo največ denarja. Izvedeli bomo tudi, kakšne težave jim povzroča birokracija, in kako jo premagati.

    Prijava na webinar

  • 17.12.2020

    Kako do sredstev za občine po letu 2020?

    Sodelovali bodo:
    Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka za kohezijo
    dr. Andreja Kodrin, ČLANICA INVESTICIJSKEGA EVROPSKEGA SKLADA ZA STRATEŠKE INVESTICIJE
    Stanislava Zadravec, direktorica Združenje bank Slovenije
    Ulla Hudina, Evropska komisija v Sloveniji
    Prikaži več

    Nova evropska finančna perspektiva, sklad Next generation EU, EU invest, blending mehanizmi, ugodna finančna posojila, … Denar leži na tleh, le pobrati ga je treba »znati«., pravijo, a kako z njim ustvariti dolgoročne, zelene in pametne naložbe, ki bodo prinašale koristi občanom in občankam na dolgi rok?

    Prijava na webinar

  • 7.01.2021

    Starajoča se Slovenija: kako občine skrbijo za starejše

    Miran Stanko, župan občine Krško
    mag. Marjeta Sternad Kuharič, direktorica občinske uprave Log – Dragomer
    dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, menedžerka, investitorka, ustanoviteljica Prve pokojninske družbe, avtorica več knjig
    Prikaži več

    Prebivalstvo Slovenije spada že več kot desetletje med stara prebivalstva, povečujejo se ne le potrebe po domovih za starejše, ki velikokrat opravljajo vlogo negovalnih bolnišnic, ampak predvsem potrebe po dolgotrajni oskrbi, oskrbi na domu in medgeneracijski izzivi. Izziv je tudi socialna vključenost starostnikov, saj ta v veliki meri vpliva na njihovo psihofizično zdravje. V dolgoživi družbi je pomembno, da si prizadevamo, da starejši ostanejo čim dlje samostojni in s tem aktivni.

  • 14.01.2021

    Povezovanje lokalne samouprave in gospodarstva za inovativno Slovenijo

    Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj
    mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina
    doc. dr. Petra Ferk, ustanoviteljica in direktorica razvojnih projektov
    Prikaži več

    Upravljanje z odpadki, vodami, energijo, informacijsko infrastrukturo, … Če želimo razvoj usmeriti k trajnosti, potem se moramo učinkoviteje spopasti z izzivi, ki jih prinaša prihodnost.  Mesta in podeželje morajo postati  pametna, alternative pravzaprav ni. Neodvisnost, majhnost in nepovezanost občin je za velike projekte, ki jih zahteva digitalizacija prej ovira kot prednost.  Kaj je torej potrebno storiti, da bomo  učinkoviti pri zadovoljevanju okoljskih, gospodarskih n in družbenih potreb občanov in občank?

  • 21.01.2021

    Zdrava Slovenija: kakšen napredek so storile občine v zadnjih 10 letih (prijavite se tukaj)

    – Prof. dr. Ivan Eržen, nekdanji direktor NIJZ
    – Uroš Brežan, župan Občine Tolmin, OBČINA ZDRAVJA 2020
    – Dr. Mojca Gobec, Vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb, Direktorat za javno zdravje
    – Dr. Zlatko Zimet, koordinator programa svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta za Slovenijo, NIJZ
    Prikaži več

    Zdravje ni le posledica osebne izbire posameznika o življenjskem slogu. Pomembno vlogo  imata  tudi okolje in družba, v kateri živimo, delamo,  se igramo, staramo… Odločitev za zdravo življenje je lažje, če jih okolje omogoča in  spodbuja. Primer zdravega okolja predstavljajo otroška  igrišča,  ki  krepijo  in  spodbujajo otrokove  gibalne sposobnosti, urejene mreže kolesarskih stez, ki jih za potovanje in prosti čas uporabljajo odrasli in družine Ustvarjanje takih možnosti v občinah omogoča zdravo življenje. Kako zdravju prijazne so naše občine?

  • 28.01.2021

    Primer iz prakse: Občine s povezovanjem do sredstev

    Prikaži več

    Velik izziv slovenskih občin, ki se v evropskem merilu z redkimi izjemami uvrščajo med mikro občine, je nazadostnost virov (kadrovskih in finančnih) za pripravo dobrih projektov. Šest majhnih slovenskih občin se je projektno povezalo s ciljem skupnega črpanja sredstev. Jim bo uspelo in kako?  

  • 04.02. 2021

    Mobilna in povezana Slovenija

    Prikaži več

    Lokalna samouprava je na področju celostnega prometnega načrtovanja v zadnjih letih naredila velike premike, vse več občin se zaveda tudi pomena e-mobilnosti in trajnostne v prihodnosti in se nanjo tudi aktivno pripravlja. Infrastrukture za pešce in kolesarje, javni potniški promet, souporabi vozil, e-vozni parka, P+R parkirišča, zapiranje mestnih središč za vozila, vse to ni le v dobrobit okolja ampak tudi prebivalstva in gospodarstva.

  • 13:00

  • 13:10

  • 13:20

    Nepovratna sredstva za občine in njihove zakonitosti

    Ulla Hudina, predstavnica Evropske komisije
    Prikaži več

    EU je vstopila v najglobljo gospodarsko recesijo v svoji zgodovini. Leta 2009 se je evropsko gospodarstvo zmanjšalo za približno 4,5%, letos pa se bo za 7,4%. Evropska komisija predlaga paket načrta za okrevanje oz. t.i. instrument EU naslednje generacije (Next Generation EU) v višini 750 milijard evrov. V njem levji delež predstavlja Mehanizem za okrevanje in odpornost, in sicer v višini 672 milijard sredstev (312 milijard nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov posojil). Nepovratna sredstva bodo državam dodeljena na podlagi dogovorjene metodologije in kjer so potrebe po odpornosti največje ter zlasti na podlagi predlaganih reform in konkretnih naložbenih načrtov.

  • 13:40

    Ovire in pasti za občine v Next generation EU in novem večletnem finančnem okvirju

    mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka
    Prikaži več

    Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs bo predstavila izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in novosti, ki jih prinaša. Vlada med drugim načrtuje poenostavitev sistema pridobivanja evropskih sredstev. Osredotočila se bo tudi na sredstva evropskega svežnja za okrevanje in odpornost ter priložnosti za občine v tem okviru. Predstavila bo osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje sredstev Sklada za okrevanje in odpornost – RRF. Sloveniji je v tem okviru na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.

  • 14:00

    Okrogla miza: Kako naj se občine pripravijo na projekte, da bodo prejele čim več denarja?

    Ulla Hudina
    mag. Monika Kirbiš Rojs
    Peter Verlič, župan občine Grosuplje
    Prikaži več

    Slovenija je v obdobju 2014-2020 iz evropske blagajne dobila le 39 odstotkov njen namenjenih sredstev in prav nihče si ne želi, da v obdobju 2021-2027 Slovenija iz Evropske unije ne bi dobila manj kot lahko. Za to pa bo ključnega pomena sodelovanje in usmerjenost v projekte, ki so zeleni, digitalni in odporni.

  • 14:30

    Zaključek

  • 13:00

  • 13:10

  • 13:20

    Pametno, zeleno in odporno podeželje

    Franc Bogovič, poslanec Evropskega parlamenta
    Prikaži več

    Evropski poslanec Franc Bogovič bo predstavil iniciativo za Pametne vasi na evropski in slovenski ravni ter katere razvojne politike na ravni EU in Slovenije bodo morale nositi nastavke za krepitev in razvoj podeželja. Cilj Pametnih vasi je zmanjšati razvojni korak med mesti in podeželjem, med urbanim in ruralnim, ter zgraditi trajnostno in odporno prihodnost podeželskih skupnosti. Kljub potencialu podeželska območja prepogosto ovirajo sistemska vprašanja, kot so demografske spremembe, pomanjkanje širokopasovnih povezav, povezljivosti z javnim prevozom, nizka raven dohodkov, stare stavbe in težaven dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in storitev.

  • 13:40

    Pametna, zelena in odporna mesta

    Prikaži več

    Predavanje: Iniciativa European Smart Cities 3.0. definira »pametno mesto« kot mesto, ki je zgrajeno na »pametni« kombinaciji aktivnosti neodvisnih in ozaveščenih uporabnikov ter dobro razvitih 6-tih karakteristikah pametnega (upravljanja, ekonomije, mobilnosti, okolja, ljudi in bivanja).

  • 14:00

    Okrogla miza: Prihodnost slovenskega podeželja in mest

    Matjaž Logar, izvršni direktor SRIP PMiS
    Franc Bogovič, evropski poslanec
    Tomaž Vencelj, župan občine Idrija
    Prikaži več

    Ministrstvo za javno upravo je napovedalo razpis Pametna mesta in skupnosti, kjer si občine oz. konzorciji občin lahko obetajo 16 milijonov evrov, stopnja sofinanciranja pa naj bi bila predvidoma 80-odstotna. Na drugi strani pa tudi Evropska unija za zelena in digitalna mesta in skupnosti  v skladu z novim green dealom namenja veliko denarja. Kje in kako torej občine lahko izkoristijo ta sredstva? Odgovor se skriva v povezovanju.

  • 14:30

    Zaključek

  • 13:00

  • 13:10

  • 13:20

    Kako naj občine s pomočjo različnih EU finančnih mehanizmov spodbujajo zasebne naložbe

    Andreja Kodrin, članica investicijskega odbora Evropskega sklada za strateške investicije
    Prikaži več

    Nepovratnih sredstev in javnega denarja bo vedno manj. Nova finančna usmeritev EU zato temelji na tem, da se nepovratna sredstva razpršijo na čim več projektov, ki pa morajo biti v določenem delu financirani ali z zasebnim kapitalom ali posojili. Zaradi tega je potrebno pripravljati projekte, ki bodo v prihodnosti zagotavljali prihodke in se na ta način lahko dolgoročno samovzdrževali. Tuja praksa kaže, da je to mogoče za skoraj vse projekte, od vodovodov, vetrnih elektrarn, do fakultet, dijaških domov in domov za starostnike. Da bo Slovenija uspešna pri črpanju iz sklada Invest EU, ki po letu 2020 nadomešča EFSI, bo morala tako spremeniti miselnost, da so evropska sredstva zgolj nepovratna sredstva, občine pa se bodo morale zaradi svoje majhnosti nujno povezovati v konzorcije ter ob zamenjavi oblasti vsaj za glavnino projektov ohranjati kontinuiteto.

  • 13:40

    Lokalna samouprava v luči dolgoročnega trajnostnega razvoja

    Violeta Bulc, nekdanja EU komisarka za promet
    Prikaži več

    V predavanju se boste lahko seznanili s celostnim pristopom k trajnostno vzdržnemu razvoju lokalnih skupnosti ob boku ključnih globalnih in lokalnih izzivov kot so: globalizacija, digitalizacija, klimatske spremembe, porazdelitev ustvarjene dodane vrednosti, pandemija, politična nestabilnost. Pogledali bomo tudi najbolj aktualne vsebine, ki krepijo lokalno samoupravo, kakšne so možnosti financiranja le-teh in na kaj morajo biti župani pozorni, da lahko izkoristijo svoj potencial.

  • 14:00

    Okrogla miza: Principi delovanja občin za uspešnost v naložbenih EU mehanizmih

    Violeta Bulc, Andreja Kodrin, Stanislava Zadravec Caprirolo – Direktorica Združenja bank Slovenije
    Prikaži več

    Ko bo Slovenija s časom začela soditi med razvitejše evropske države, bo denarja iz EU vedno manj, zato se je potrebno na to pripraviti že sedaj, med drugim tako, da denar, ki je še na voljo, pametno oplemenitimo. To lahko storimo tudi tako, da  s pomočjo javno-zasebnih partnerstev in ugodnih posojil, ki so na voljo, zasnujemo pametne, zelene projekte, ki bodo dolgoročno ustvarjali denarni tok. Za to pa ni potrebno odkrivati tople vode, s sodelovanjem in prevzemanjem dobrih praks od sosedov, držav in občin, se lahko stori marsikaj v kratkem času.

  • 14:30

    Zaključek

  • 11:00

    Pozdravni nagovor

    mag. Robert Mulej, glavni urednik projekta Zlati kamen
    Prikaži več

    Večdimenzionalni in celoviti razvoj lokalne samouprave, ki je po definiciji povezan s soustvarjanjem, z usklajevanjem različnih potreb, skupin in ciljev je srce Zlatega kamna. Ni naključje, da je strokovni svet izbral kot osrednjo temo za jubilejni, deseti izbor nagrade za razvojno najbolj prodorno občino Zlati kamen, prav sodelovanje in soustvarjanje.

  • 11:10

    Uvodni nagovor

  • 11:20

    Finalistke zahodne Slovenije: Nova Gorica in Tržič

    Prikaži več

    Sodelovanje Nove Gorice s sosednjo Gorico v Italiji presega pomen dobrega sosedstva dveh držav in ima vseevropsko težo, ki je med drugim pripeljala do skupne kandidature obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture leta 2025.

    Značilnost Tržiča je izrazito uravnotežen, celovit razvoj, kjer nobeno pomembno področje ni zanemarjeno. V zadnjem času v ospredje postavljajo razvoj Tržiča kot pametne skupnosti.

  • 11:30

    Finalistke vzhodne Slovenije: Benedikt in Sveta Ana

    Prikaži več

    Zaradi svojskega razvojnega modela je Benedikt postal kraj, ki ima eno od najboljših demografskih situacij v Sloveniji. Ta razvojni model, ki izrazito poudarja kakovost bivanja, vključno z elementi kot sta skrb za okolje in socialno kohezijo je pripeljal do merljivih uspehov. V petih letih je Benedikt glede na sestavljeni indeks ISSO napredoval za kar 94 mest.

    Sveta Ana, majhna občina v Slovenskih Goricah je naredila v zadnjem obdobju pravi razvojni preboj. Strateško vodena občina se sistematično usmerja v razvoj trajnostnega turizma in je med tremi najmanjšimi kraji, ki nosijo znak Slovenia Green Destination (Sveta Ana ima srebrni znak).

  • 11:40

    Finalistke osrednje in JV regije: Grosuplje in Logatec

    Prikaži več

    Grosuplje sodi med občine, ki so odprtost za sodelovanje postavile v središče svoje strategije. Je edina občina pri nas, ki ima globalno usmerjenost zapisano v središču svoje vizije. To ni le deklarativna usmeritev: Grosuplje je med občinami, ki se znajo s sosedi povezovati na inovativen način, kraj pa ima za svojo velikost tudi zelo pestre mednarodne stike.

    Številni projekti občine Logatec imajo v zadnjem obdobju izrazito socialno, povezovalno ali okoljsko noto. Ob tem se občina dinamično razvija, kar razkrivajo premiki pri kazalnikih ISSO.

  • 11:50

    Finalistke regije od Koroške do Posavja: Luče in Ravne na Koroškem

    Prikaži več

    Luče so postale prva energetsko (vsaj občasno) samooskrbna skupnost v Sloveniji. S tem Luče dosledno sledijo usmeritvi v smeri trajnostnega, zelenega turizma.

    Bogate aktivnosti občine Ravne na Koroškem so praviloma zasnovane v tesnem sodelovanju s sosednjimi koroškimi občinami mežiške doline. To sodelovanje seže včasih tudi čez mejo. Delovanje občine Ravne na Koroškem zaznamuje izrazit socialni čut, posebno pozornost pa namenjajo v kraju (oziroma v regiji) preventivni skrbi za zdravje.

  • 12:00

    Podelitev nagrade Občina zdravja

    dr. Rade Pribakovič Brinovec, predsednik Strokovne komisije za izbor Občine zdravja
    Prikaži več

    Slovenijo sestavlja 212 med seboj zelo raznolikih občin, v katerih živi več kot 2 milijona prebivalcev. Zdravje v občini predstavlja nov vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z drugimi organizacijami. Enkrat letno pripravijo publikacije za vsako posamezno občino, saj se zavedajo pomena lokalnega okolja za zdravje prebivalcev in želijo odločevalce na lokalni ravni spodbuditi k večji aktivnosti na področju zdravja. Katera občina je naredila največji napredek? NIJZ bo priznanje Občina zdravja letos podelil drugič. Lani jo je prejela občina Tolmin.

  • 12:05

    Okrogla miza: Zlati pogovor z regionalnimi zmagovalkami

    Prikaži več

    Če želiš iti hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, pojdi v skupini, pravi znani afriški izrek. Kako pa ga živijo slovenske občine, regijske finalistke izbora Zlati kamen in kaj nam v praksi prinaša sodelovanje? Pri izboru za nagrado Zlati kamen 2021 bo poudarjena odprtost občin za sodelovanje in soustvarjanje. To pa ne zajema le zmožnosti za povezovanje z drugimi občinami, ampak tudi odprtost v svet in zmožnost za soustvarjanje znotraj občine same s pomočjo vseh prebivalcev.

  • 12:20

    Častni nagovor

    Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
  • 12:20

    Podelitev nagrade Zlati kamen 2021

    Dr. Vesna Mikolič in mag. Robert Mulej
    Prikaži več

    Večdimenzionalni in celoviti razvoj lokalne samouprave, ki je po definiciji povezan s soustvarjanjem, z usklajevanjem različnih potreb, skupin in ciljev je srce Zlatega kamna. Ni naključje, da je strokovni svet izbral kot osrednjo temo za jubilejni, deseti izbor nagrade za razvojno najbolj prodorno občino Zlati kamen, prav sodelovanje in soustvarjanje.

  • 12:45

    Zaključek

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.