Torek, 28. februar 2023

  • 08:00

    Registracija in sprejem

  • 9:00

    Otvoritev dogodka

    Peter Ribarič

    direktor podjetja PLANET GV d.o.o.

    Boštjan Koritnik

    asistent in raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, podžupan Mestne občine Ljubljana

  • 9:10

    Kaj in kako naprej – država vs. lokalna samouprava

    Sanja Ajanović Hovnik

    ministrica za javno upravo RS

  • 9:25

    Optimizacija lokalne samouprave

    dr. Ivan Malenica

    minister za pravosodje in javno upravo Republike Hrvaške

    More

    Spremembe v organiziranosti lokalne samouprave se ne morejo zgoditi čez noč, a se spremembe, ki vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti, zgodijo hitro, včasih tudi nenadno. Lokalna samouprava mora zato najti odgovor, ki bo vsaki občini in mestu omogočil mehanizme za pravočasno, učinkovito in kakovostno odzivanje na spremembe, ki vplivajo na kakovost življenja občank in občanov. Optimizacija sistema lokalne in regionalne samouprave ter funkcionalno povezovanje sta prvi korak sprememb v sistemu lokalne samouprave v Republiki Hrvaški. Ta dva procesa bosta vsaki občini in mestu omogočila sprejemanje razvojnih usmeritev na podlagi kakovostnih in verodostojnih podatkov. Nujno je, da se te spremembe izvajajo na podlagi znanstvenih spoznanj in strateških načrtov, o čemer bo na letošnji konferenci Zlati kamen spregovoril sam hrvaški minister za pravosodje in lokalno upravo dr. Ivan Malenica.

  • 9:45

    Uvajanje občinskih obveznic kot alternativnega vira financiranja lokalne samouprave

    Nikolina Prah

    državna sekretarka, Ministrstvo za finance

    Prikaži več

    Hiter dostop do ugodnega financiranja je ne le pomemben, temveč bistven za fleksibilno vedenje vsakega subjekta na trgu, fleksibilnost pa najpogosteje pomeni tudi učinkovitejše poslovanje in višjo konkurenčnost na trgu. Nič drugače ne velja za lokalno samoupravo oziroma občine. Na Ministrstvu za finance zato preučujejo dobre prakse in snujejo možnosti alternativnega financiranja občin, ki bi jim omogočale večjo proaktivnost. Zlati kamen bo zato idealna priložnost za izmenjavo pogledov na ta instrument zadolževanja, ki ga bo predstavila in občinam prisluhnila državna sekretarka na MF Nikolina Prah.

  • 10:05

    Podpora SID banke infrastrukturnim projektom javnega sektorja

    Gašper Jež

    direktor oddelka za izvozno in razvojno financiranje, SID banka

    Prikaži več

    SID banka nudi vrsto storitev za pomoč občinam in drugim javnim subjektom pri izgradnji javne infrastrukture. Njihov cilj ni ustvarjanje dobička, ampak z zagotavljanjem najcenejših mednarodnih virov ponuditi javnemu sektorju v Sloveniji najcenejše možne in zelo dolgoročne vire financiranja za implementacijo izgradnje negospodarske infrastrukture.

    Namen predavanja je kratka predstavitev aktualnih programov. Ker pa so najcenejši in najbolj dolgoročni viri praviloma povezani z vrsto pogojevanj in zato zapleteni, je Zlati kamen priložnost za pridobitev osnovnih informaciji kateri vir je najprimernejši za katero investicijo in vzpostavitev osebnega kontakta s SID banko, ki vam bo v funkciji projektne pisarne svetovala in pomagala pri prijavi in zbiranju dokumentacije.

  • 10:20

    Fiskalna (ne)odgovornost županj/županov

    prof. dr. Vladimir Prebilič

    župan Kočevja in profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

    Prikaži več

    Odločevalke in odločevalci na lokalni ravni so velikokrat nagnjeni k populizmu, še posebej na področju obdavčevanja prebivalk in prebivalcev, zato nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v številnih občinah bodisi sploh ni pobran bodisi so zneski iz tega naslova, kot izjemni prihodek občine, minimalni. Takšno ravnanje je mogoče označiti kot neodgovorno, saj se s tem izrazito zmanjšuje investicijski potencial občin, s tem pa poslabšuje konkurenčnost lokalne skupnosti na področju zagotavljanja kakovostne infrastrukture. Poenostavljeno je mogoče ugotoviti, da nizki davki dolgoročno lokalno skupnost siromašijo in predstavljajo oviro v njenem razvoju.

  • 10:40

    Mreženje ob kavi

  • 11:10

    Okrogla miza s finalistkami za nagrado Občina zdravja

    Za nagrado Občina zdravja se potegujejo občine: Murska Sobota, Izola, Starše, Ravne na Koroškem, Velenje, Mirna, Trzin, Gorenja vas – Poljane ter Brda.

    Prikaži več

    Zavedamo se pomena lokalnega okolja za zdravje prebivalcev in želimo odločevalce na lokalni ravni spodbuditi k večji aktivnosti na področju zdravja. S podelitvijo naziva Občina zdravja želimo izpostaviti občine, ki so prepoznale zdravje kot pomembno vrednoto in so izstopale po aktivnostih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev. S tem namenom NIJZ skupaj z organizatorjem
    konference Zlati kamen podeljuje naziv Občina zdravja. Na okrogli mizi pa bomo z izbranimi finalistkami govorili o ključnih kazalnikih, ki jih uvrščajo v sam slovenski vrh po zdravju svojih občanov.

  • 11:30

    Okrogla miza s finalistkami regije Zahodna Slovenija

    Na okrogli mizi bodo sodelovale finalistke – občina Ankaran, Bohinj in Koper.

    Okroglo mizo bo vodil Boštjan Koritnik.

  • 11:50

    Okrogla miza s finalistkami regije Osrednja in Jugovzhodna Slovenija z Notranjsko

    Na okrogli mizi bodo sodelovale finalistke: občina Cerknica, Postojna in Vrhnika.

    Okroglo mizo bo vodil Boštjan Koritnik.

  • 12:10

    Kosilo

  • 13:15

    Brezplačen prenos nepremičnega premoženja na občine?

    Maja Pogačar

    generalna direktorica Direktorata za stvarno premoženje, Ministrstvo za javno upravo RS

    Prikaži več

    Neodplačen prenos premoženja v breme državnega proračuna je izjema od načela gospodarnosti. Kdaj je mogoč, pod kakšnimi pogoji in katera zakonodaja ga dopušča? Kdaj uporabiti sistemski predpis, Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-1 (Ur l. RS št. 11/18 in 78/18) in kako je to področje urejeno v Strategiji ravnanja z nepremičnim premoženjem iz leta 2009? Predstavljen bo pogled na to tematiko z več vidikov. Tako z vidika nosilca sistema ravnanja, kot pogled izvajalca predpisa in pogled nadzornika, torej dajalca soglasij k brezplačnim prenosom. Koliko tovrstnih prenosov je in kakšni so izzivi, tudi za prihodnost.

  • 13:35

    Strateško načrtovanje in pomembnost čez-sektorskega pogleda pri gradnji velikega namakalnega sistema v Vipavski dolini

    Janez Furlan

    vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve, Občina Ajdovščina

    Prikaži več

    V letu 2010 je občina Ajdovščina začela načrtno in ciljno oblikovati in izvajati širše čezmejne in transnacionalne projekte s področja razvoja civilne zaščite, podeželja, digitalizacije kmetijstva ter prilaganja na podnebne spremembe. Ena izmed strateško načrtovanih in usklajenih aktivnosti v preteklosti je tudi gradnja velikega namakalnega sistema. Velikih infrastrukturnih projektov, kamor uvrščamo tudi gradnjo velikega namakalnega sistema, ne gradimo za danes in za trenutne potrebe, temveč je gradnja v prvi vrsti namenjena prihodnosti. Najtežja naloga odločevalcev in občinske uprave pri oblikovanju robnih pogojev namakalnega sitama je transformacija razmišljanja končnih uporabnikov iz pogleda na sedanjost na pogled v prihodnost. Izkušnje in pasti tako načrtovanja kot izvajanja takega projekta nam bo razkril vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve Občine Ajdovščina Janez Furlan.

  • 13:50

    Vzdrževanje mestnega drevja

    mag. Tanja Štajdohar

    višja svetovalka za urejanje prostora, Občina Kočevje

    Prikaži več

    Vzdrževanje mestnega drevja vključuje načrtovanje ter sajenje in upravljanje z drevesi, vzdrževanje mladih sadik, redni monitoring in predpisovanje ukrepov, vzdrževanje odrasle drevnine. Funkcije javne drevnine v naseljih počasi nazaj pridobivajo izgubljeno vrednost, ljudje pa si želijo uživati tiste funkcije, ki jih najbolj neposredno izkusijo. Hkrati pa je še vedno prisotnega veliko strahu pred zelo redkimi negativnimi vplivi odraslih velikih dreves, zaradi katerih so ljudje prepogosto na lastno pest posegali v krošnje, drevo poškodovali in ga spremenili v nevarnega. Za dolgoročno ustvarjanje/ohranjanje parkov, ulic, mest, ki so lepi in varni, jih drevesa hladijo, zavetrujejo, členijo in nudijo življenjski prostor, je treba prebivalce izobraževati in vztrajati pri strokovnih rešitvah, ki se s svojimi večplastnimi učinki pokažejo šele čez daljši čas. O svojih izkušnjah, dobrih praksah in tudi tistem, na kar moraš biti v izogib negativnih posledic najbolj pozoren, bo spregovorila višja svetovalka za urejanje prostora na Občini Kočevje Tanja Štajdohar.

  • 14:05

    Občine morajo sprejeti akt o ceni ločenega zbiranja in prevoza odpadne embalaže – kako in na kakšen način

    Andrej Brezavšček

    odvetnik in ustanovni partner Odvetniške pisarne Brezavšček Žgavec

    Prikaži več

    Stroške ločenega zbiranja in prevoza odpadkov iz proizvodov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO), morajo v skladu z Direktivo o odpadkih kriti proizvajalci. Aprila 2022 sprejet Zakon o varstvu okolja – ZVO-2 (Ur. l. RS, št. 44/22) je v slovenski notranji pravni red prenesel ureditev, v katerem morajo proizvajalci kriti vse stroške zbiranja in obdelave odpadkov v sistemu PRO. V Sloveniji zbiranje odpadne embalaže v sistemu od vrat do vrat zagotavlja 64 izvajalcev obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (IJS), sistem izvajanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti pa izvaja šest družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Na predavanju bo odvetnik Andrej Brezavšček prikazal, kako lahko IJS zaračuna stroške ločenega zbiranja in prevoza odpadne embalaže družbam za ravnanje z odpadno embalažo in izzive, s katerimi se bodo pri sprejemanju akta o ceni soočale občine.

  • 14:25

    Nujno se je (spo)razumeti – medkulturna mediacija v Občini Škofja Loka

    Rok Primožič

    vodja Oddelka za družbene dejavnosti, Občina Škofja Loka

    Prikaži več

    V občini Škofja Loka so lani začeli s programom medkulturne mediacije, v okviru katerega usposobljeni izvajalki pomagata pri jezikovnem posredovanju med predstavniki javnih zavodov ter uporabniki, ki ne govorijo slovenskega jezika. Trenutno ponujajo možnost medkulturne mediacije v albanskem in makedonskem jeziku pri komunikaciji v vzgojno-izobraževalnih, socialnih in zdravstvenih ustanovah v občini. Izkušnje zadnjega leta so izjemne, možnosti za nadgradnjo še kar nekaj, a vsekakor gre za korak v pravo smer. Kdaj se tega lotiti in predvsem kako se lotiti, da bo težav čim manj, vam bo predstavil vodja Oddelka za družbene dejavnosti na občini, Rok Primožič.

  • 14:40

    Mreženje ob kavi

  • 15:00

    Okrogla miza s finalistkami regije od Koroške do Posavja

    Na okrogli mizi bosta sodelovali finalistki – občini Kozje in Mislinja.

    Okroglo mizo bo vodil Boštjan Koritnik.

  • 15:20

    Okrogla miza s finalistkami regije Vzhodna Slovenija

    Na okrogli mizi bodo sodelovale finalistke – občina Hoče Slivnica, Maribor in Velika Polana.

    Okroglo mizo bo vodil Boštjan Koritnik.

  • 15:40

    Mreženje ob kavi

  • 16:00

    Vloga Mestne občine Krško v zagotavljanju dolgotrajne oskrbe

    Andrej Sluga

    vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, Mestna občina Krško

    Prikaži več

    Kot odgovor na izziv starajoče družbe se kaže dolgotrajna oskrba kot nova veja socialne varnosti, opredeljujemo pa jo kot sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Na dogodku Zlati kamen bo Andrej Sluga osvetlil razloge, zaradi katerih se bo potreba po dolgotrajni oskrbi večala, predstavil vlogo lokalne skupnosti v obstoječem sistemu socialne varnosti starejših ter predstavil aktivnosti, ki jih je v preteklosti na tem področju izvajala Mestna občina Krško.

  • 16:15

    Spodbujanje zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami v lokalnem okolju

    mag. Mateja Grzetič Žerjal

    višja svetovalka za odnose z javnostmi, čezmejno sodelovanje in delovanje krajevnih skupnosti, Občina Sežana

    Prikaži več

    Temeljno načelo demokratične družbe je vsakomur zagotoviti enake možnosti in pravice za zaposlitev. Z upoštevanjem poklicnih interesov, zdravstvenega stanja, spretnosti in prilagoditve delovnemu procesu tudi osebam s posebnimi potrebami. Čeprav mednarodna in slovenska zakonodaja zagotavljata pravice za enakopravno vključevanje oseb s posebnimi potrebami na trg delovne sile, o pravi inkluziji (sploh na področju zaposlovanja) še ne moremo govoriti. Gre za eno najbolj ranljivih skupin na trgu dela, ki se pri zaposlovanju in razvoju poklicne kariere sooča z velikimi težavami. Kako so se vključevanja v družbo, spodbujanja zaposlovanja in iskanja rešitev (z mislijo na ohranitev pravic iz javnih sredstev) za osebe s posebnimi potrebami v lokalnem okolju lotili – in že prišli do uspešnih rezultatov – na Občini Sežana, nas bo na letošnji konferenci Zlati kamen seznanila mag. Mateja Grzetič Žerjal.

  • 16:30

    Izzivi lokacijske preveritve

    prof. dr. Rajko Pirnat

    profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in odgovorni urednik revije Javna uprava

    Prikaži več

    Lokacijska preveritev je že uveljavljen instrument prostorskega načrtovanja, s katerim lahko občina v določenem obsegu prilagodi prostorske izvedbene pogoje potrebam posameznega investitorja. Seveda pa pri tem ni neomejena, zato posamezni postopki lokacijskih preveritev prinesejo izzive  za občino glede njihovega ustreznega vodenja in odločanja. V prispevku bo profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Rajko Pirnat obravnaval najpomembnejše izzive teh postopkov in predlagal rešitve zanje.

  • 16:50

    Kako ceneje, včasih celo brezplačno, do bolj učinkovitih investicij in prostorskega razvoja?

    as. Sinan Mihelčič

    asistent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani

    Prikaži več

    Prostorski razvoj občin praviloma sloni na dveh osnovnih postavkah, na jasno definiranem prostorskem načrtu, ki je predmet dolgotrajnih predhodnih usklajevanj zasebnih in javnih interesov, ter na potencialnih ali realnih investicijah oziroma zmožnosti zasebnih in javnih investitorjev, da ta plan izvedejo/zgradijo. Dandanes zaradi vse hitrejših družbenih in ekonomskih sprememb prostorske investicije večkrat finančno propadejo, so časovno zamujene ali so usmerjene v gradnje, katere prostor in družba niti ne potrebujejo. Slednje je sporno tudi zaradi vse večjega okoljskega, družbenega in ekonomskega vpliva posameznih investicij. Seveda imamo v stroki in praksi orodja, ki bi nam omogočala, da vsaj del investicij še pred realizacijo »stestiramo« ter preverimo, ali jih bodo uporabniki (občani) sprejeli ali ne. Asistent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani Sinan Mihelčič bo predstavil, kako lahko s pomočjo participacije mladih in vzpostavljanja začasnih rab v prostoru pridemo do zanimivih razvojih prebojev. Predstavljen bo primer kreativne četrti Barutana v Kamniku.

  • 17:10

    Učinkovitejše sodelovanje FURS in občin pri odmeri NUSZ

    Peter Grum

    generalni direktor Finančne uprave RS

    Prikaži več

    FURS izvaja letno odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na podlag podatkov občin. Podatki so že veliko boljši kot v preteklosti, še vedno pa predstavlja delež pritožb zoper odmero NUSZ kar polovico vseh prejetih pritožb zoper odločitve FURS. Kaj še lahko skupaj storimo, da jih bo manj oziroma jih bomo lahko čim hitreje rešili? Bistveno je učinkovito in redno sodelovanje FURS in občin, kar bo tema predstavitve generalnega direktorja FURS Petra Gruma. FURS je za občine že pripravil sistemska priporočila glede postopkov priprave podatkov za odmero NUSZ in vodenja pritožbenih postopkov, s čimer želijo še dodatno izboljšati sodelovanje med občinami in FURS, predvsem v želji po kakovostnejšem in hitrejšem procesu izvedbe odmere NUSZ. Pravilnost in celovitost podatkov o nepremičninah bo seveda ključnega pomena tudi pri (pričakovanih) spremembah obdavčitev.

  • 17:30

    Ali je čas za nov davek na nepremičnine ali za NUSZ 2?

    Janko Trobiš, univ. dipl. prav.

    višji svetovalec Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Mestna občina Celje

    Prikaži več

    Ureditev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je nedvomno zastarela, določena je zgolj uporaba razveljavljenih predpisov, težave imamo z določitvijo zavezancev, neposrednih uporabnikov, ki niso lastniki ipd. Odmere NUZS po mestnih občinah se razlikujejo, vendar ne tako bistveno (razen nekaj posebnosti, ki so zgolj v posamezni občini). A novega davka na nepremičnine še nekaj časa ne bo. Zakaj ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo? Zakaj se ne moremo opirat na posplošeno vrednost po ZMVN? Katere so prednosti nekaterih elementov ZMVN (vrednostne cone, vrednostne ravni, strukturiranje nepremičnin)? Kako bi lahko poenotili zakonski okvir za območje vse države (sistem točkovanja z možnostjo korigiranja občin v primerih izvajanja zemljiške politike)? Kako bi (če bi) omogočili popuste za tiste, ki jim stanovanja pomenijo dom, v primerjavi s tistimi, ki imajo dodatno nepremičnino? Bi bil to pravi kora k ukinitvi prav tako zastarelega davka na premoženje? O vsem tem na letošnjem Zlatem kamnu eden največjih strokovnjakov za to področje pri nas, vodja sektorja za gospodarstvo na Mestni občini Celje Janko Trobiš.

  • 17:45

    Razglasitev zmagovalk in podelitev nagrad Zlati kamen 2023

  • 18:15

    Druženje

  • VZPOREDNI PROGRAM

  • 9.00 - 18.15

    Ali lahko občina izvede crowdfundinga za investicije v zeleno energijo? Da, in še preprosto je!

    Denis Petrovčič, WeLive.global
    Prikaži več

    WeLive je konzorcijski projekt, ki Slovenskim občinam omogoča digitalno, transparentno in stroškovno učinkovito financiranje sončnih elektrarn z direktno vključitvijo lokalnih skupnosti na način t.i. “crowdfunding-a”. Na stojnico vabijo vse predstavnike občin, ki iščejo konkretne rešitve za učinkovito reševanje energetske krize, da se spoznajo z njihovo ekipo in rešitvijo, ki jo ekskluzivno predstavljajo na dogodku Zlati kamen!

    Na vaša vprašanja bo ekipa WeLive odgovarjala ves čas dogodka, v preddverju dvorane.

ZLATI POGOVORIKonferenca Zlati kamen 2022
TOREK, 25. januar 2022 TOREK, 1. februar 2022 TOREK, 15. februar 2022 TOREK, 22. februar 2022

Torek, 15. februar 2022

  • 14:00 - 14:45

    Zeleno in digitalno upravljanje infrastrukture

    Bojan Čebela (župan Občine Borovnica), Janez Magyar (župan Občine Lendava), Berto Menard (župan Občine Logatec), Samo Pogorelc (župan Občine Ribnica)

    Prikaži več

    Preventiva je je vedno cenejša od kurative, obenem pa ponuja tudi priložnost za nove načine delovanja in poslovanja. Na posledice podnebnih sprememb se bodo morale prilagoditi javne in zasebne stavbe, sistemi za oskrbo z vodo, surovinami in energijo, zdravstvo, izobraževanje pa tudi enote za zaščito in reševanje.

Torek, 22. februar 2022

  • 14:00 - 14:45

    Zavarovanje občinskega premoženja, odpravljanje škod in ohranjanje kvalitete bivanja občanov kljub negativnim vremenskim razmeram

    David Klobasa (župan Občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah), Igor Marentič (župan Občine Postojna), Tomaž Smole (podžupan Občine Ivančna Gorica), Franjo Naraločnik (župan Občine Ljubno)

    Prikaži več

    Povečanje števila naravnih nesreč v prihodnosti, je neizbežno, vprašanje je, kaj lahko na lokalni in mikro ravni storimo za to, da naravne nesreče ne ustavijo našega razvoja, s tem pa ne zmanjšajo kvalitete življenj ljudi. Pomemben je temeljit zamislek o prihodnosti lokalne agrikulture pa tudi o vlaganju v zavarovanja kmetijskih, občinskih in zasebnih zemljišč.

TOREK, 1. marec 2022 TOREK, 8. marec 2022 TOREK, 15. marec 2022

Torek, 28. februar 2023

  • 13:00

    V primežu podnebnih sprememb

    dr. Janez Potočnik
    Prikaži več

    Smo prva generacija, ki živi v socialno-ekološkem prostoru planetarnih razsežnosti. Še nikoli v zgodovini nismo bili tako povezani in soodvisni. Zato je naša odgovornost, posamična in skupna, večja kot kadarkoli doslej. Odgovorno upravljanje z naravnimi viri je predpogoj za trajnostno prihodnost. Obstoječi ekonomski sistem, ki v prvi vrsti zasleduje maksimiranje proizvodov, namesto človeških potreb, je krivičen in potraten z naravnimi viri. Posledice, ki se kažejo v revščini, neenakosti, podnebni krizi, izginjanju biotske raznovrstnosti, onesnaževanju, pandemijah … že močno vplivajo na kvaliteto naših življenj. Potrebne so sistemske spremembe, ki bodo odpravile razloge za stanje v katerem se nahajamo. Spremembe na vseh ravneh, od globalne, do lokalne. Potrebna sta razmislek in medgeneracijski dogovor, ki bosta začrtala pot in vodila v dejanja utemeljena na dolgoročnih interesih družbe kot celote.

  • 13:30

    Kaj lahko občine naredijo za zmanjšanje učinkov naravnih nesreč?

    dr. Blaž Komac
    Prikaži več

    Slovenijo zaradi geografske lege na stiku Alp, Sredozemlja ter dinarskih in panonskih pokrajin prizadenejo različne naravne nesreče, ki »odnesejo« povprečno 100 milijonov evrov letno. V Sloveniji največjo škodo povzročajo poplave in suša. Najprej si bomo pogledali, kaj so naravne nesreče in tako razumeli, da globalne podnebne spremembe učinkujejo na lokalni ravni. Razmislili bomo o tem, na kakšne načine bi bilo mogoče zmanjšati škodo, saj je ta pogosto posledica naše (ne)odgovornosti, in predstavili ukrepe za odpravo posledic. Najpomembnejše je urejanje prostora, kjer se občine srečujejo s številnimi izzivi. Razmislili bomo o povečanju prožnosti prebivalstva in opredelili možne ukrepe ter s tem povezane izzive.

  • 14:00

    Ekonomika trajnostnega razvoja ali kako z zelenim in digitalnim ter sodelovalnim ustvariti dodano vrednost

    dr. Adriana Rejc Buhovac

    Prikaži več

    Z Evropskim podnebnim zakonom, ki ga je junija letos potrdil Evropski parlament, je postala podnebna nevtralnost EU do leta 2050 zakonsko določen cilj in pravno zavezujoča obveznost za Slovenijo. Pri okoljski, družbeni in ekonomski preobrazbi evropskega prostora bodo pomembno vlogo igrale prav občine. Kakšne vzvode trajnostne preobrazbe imajo v rokah? Spoznali bomo inovativne trajnostne projekte evropskih občin ter inovativne slovenske tehnologije na področju energetske učinkovitosti (integralne energetske rešitve za manjšo priključno moč in manjšo porabo energije), e-mobilnosti, pametnega bivanja ter druge. Učiti se moramo od najboljših, a partnerje iskati v naši bližini. Slovenska podjetja so pripravljena.

Torek, 8. marec 2022

  • 13:00

    Digitalna ponudba se mora osredotočati na ljudi, ne na tehnologijo

    Klemens Himpele

    Prikaži več

    Pod geslom “Dunaj, mesto kratkih razdalj” se s pomočjo digitalnih orodji implementira vrsta storitev, katerih cilj je ljudem prihraniti čas in jih podpirati pri njihovih  aktivnostih. V tem kontekstu je bistveno, da se digitalna ponudba vedno osredotoča na ljudi in ne na tehnologijo. Digitalna ponudba mesta Dunaj je zato enostavna in intuitivna za uporabo. Vse kar uvedemo mora delovati na trajnosten način (poraba virov se mora zmanjševati ali vsaj ne dodatno povečevati) ter obenem zviševati kakovost življenja v mestu. Konec koncev je primarni cilj dunajske strategije digitalizacije izboljšati skupno dobro in življenja ljudi, moto Dunaja je še vedno: “Ljudje v središču.”

  • 13:20

    Lokalna hrana, globalen vpliv

    Marjeta Bizjak

    Prikaži več

    Eden izmed osnovnih virov, ki omogoča preživetje ljudi, je hrana. Pomembno vlogo pri preskrbi z njo igra tržni sistem, ki temelji na odprtem trgovanju med državami, s čimer te postajajo soodvisne in posledično tudi ranljivejše, kar se izkazalo tudi ob pandemiji. Države lahko z različnimi mehanizmi postavljajo pogoje in z različnimi posegi na trg vplivajo na pridelavo in zagotavljanje hrane v gospodarstvu, vendar si občine, predvsem zaradi vseh slabosti, ki jih prinašata globalizacija in tržni liberalizem, vedno bolj prizadevajo krepiti lokalno bogastvo (local wealth building). Tradicionalni model gospodarskega razvoja namreč ne rešuje več izzivov občin, zato je pristop pri njihovem vodenju, ki spodbuja naložbe znotraj skupnosti, smiseln in nujen.


    Marjeta Bizjak bo predstavila strategijo in konkretne predloge ukrepov, kako lahko občine s strateškim pristopom in povezovanjem javnih naročnikov in lokalnih pridelovalcev hrane ne le zagotovijo stabilno preskrbo lokalnih vrtcev in osnovnih šol s kakovostnimi živili, ampak tudi pospešijo lokalni gospodarski razvoj in družbeno vključenost lokalnega prebivalstva ter vplivajo na zmanjšanje negativnih vplivov na lokalno okolje.

  • 13:40

    Uporaba lokalnih virov in lokalnega proračuna za prehod v podnebno nevtralnost

    dr. Jonas Sonnenschein

    Prikaži več

    Občine so vodilne v boju proti podnebnim spremembam. Vplive podnebnih sprememb se najbolj čuti na lokalni ravni, hkrati pa je to tudi raven, na kateri je potrebno izvesti večino ukrepov za zmanjšanje emisij. Čeprav so tako rekoč vse občine zavezane, da bodo postale aktivne v velikem prehodu na podnebno nevtralnost, se mnoge sprašujejo, ali imajo potrebna sredstva in vire. Dr. Jonas Sonnenschein bo predstavil strategije in konkretne predloge, kako mobilizirati lokalne vire in kako najbolje izkoristiti občinski proračun. Predstavitev temelji na dolgoletnih izkušnjah iz projekta »Dovolj za vse – trajnostno upravljanje z viri skupnosti« in iz projekta »Ozelenjevanje občinskega proračuna.«

  • 14:10

    Evropska sredstva za trajnostno tranzicijo s primeri dobrih praks

    Kristina Kočet Hudrap

    Prikaži več

    Finančno obdobje (2021–2027), ki je pred nami, bo s področja nepovratnih sredstev za občine zelo zanimivo. Slovenija še nikoli do sedaj ni razpolagala s takšnim obsegom evropskih sredstev, kot nam bodo na voljo v naslednjih sedmih letih. Izvedeli bomo, kakšne so možnosti črpanja nepovratnih sredstev iz kohezijskih sredstev (3,2 milijarde eur) ter črpanje 2,5 milijarde eur v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Pri tem bomo izhajali iz napovedi razpisov ter praktičnih primerov uspešnih preteklih projektov. Pogledali bomo tudi, kje lahko občine pridobijo nepovratna sredstva iz Interreg programov, kjer bo v naslednjih sedmih letih ogromno sredstev za namen sodelovanja v mednarodnih projektih.

Torek, 15. marec 2022

  • 8:00

    Sprejem in registracija udeležencev

  • 9:00

    Pozdravni nagovor

    Robert Mulej

  • 9:05

    Empatija, sodelovanje, solidarnost – trije ključi do odgovornega razvoja

    dr. Dan Podjed
    Prikaži več

    Kriza, v kateri se je med pandemijo covida-19 znašlo človeštvo, je razgalila marsikatero slabost obstoječega družbeno-ekonomskega sistema. Zakaj ljudje vsaj navidezno nismo sposobni v takšnih prelomnih trenutkih sodelovati ter izkazati empatijo in solidarnost? In zakaj nas izkušnje iz preteklosti učijo, da lahko razlike med posamezniki in skupnostmi dejansko presežemo in vzpostavimo konsenz oziroma »se prestavimo v čevlje drugega« in poskrbimo zase in za skupnost? Predavatelj bo o tej temi spregovoril z antropološkega zornega kota in na primerih iz prakse svetoval, kako lahko presežemo razlike, začnemo sodelovati z navideznimi nasprotniki in razvijati trajnostne rešitve za boljši jutri po meri lokalnih skupnosti, globalne družbe in planeta.

  • 9:50

    Podpora SID banke infrastrukturnim projektom javnega sektorja

    Gašper Jež
    Prikaži več

    V SID banki podpiramo regionalni razvoj in naložbe v lokalno javno infrastrukturo, lokalne ukrepe učinkovite rabe energije ter ukrepe za večje varstvo okolja. Kot osrednja institucija financiranja trajnostnega razvoja Slovenije tudi občinam in javnemu sektorju omogočamo različne programe financiranja. Predstavili bomo nov program financiranja občin in javnega sektorja, katerih javno financiranje ni predmet pravil o državni pomoči in ostale programe financiranja regionalnega in družbenega razvoja, urbanega razvoja za mestne občine ter program financiranja za celovite energetske prenove javnih stavb.

  • 10:05

    Povezovanje občin je ključ do uspeha pametnih mest

    Matej Raspet
    Prikaži več

    V prvem sklopu bo predavatelj predstavil izpeljane projekte v preteklem letu in rezultate le-teh. Uporabniki so tisti, ki narekuje pot in tempo razvoja pametnih mest, zato bomo v drugem sklopu spoznali želje in zahteve uporabnikov. Hitrost razvoja in sâmo implementacijo pametnih mest pa lahko pospešimo samo s sodelovanjem in povezovanjem občin. V tretjem sklopu bomo spoznali način reševanja dotičnih izzivov pri Telekomu Slovenije.

  • 10:20

    Digitalna preobrazba prispeva k trajnostnemu razvoju občine

    Rajko Meserko
    Prikaži več

    Kot župan občine z okoli 5.650 prebivalci posebno skrb namenja zlasti družbeni odgovornosti. Zaveda se, da mora zaradi omejenih proračunskih sredstev najti bolj učinkovite prijeme, in to mu omogoča digitalizacija. Zato se je zavestno odločil, kako dvigniti zadovoljstvo svojih občanov z občinskimi storitvami, obenem pa svoje sodelavce razbremeniti enostavnejših opravil. Občina je zato vpeljala dokumentni sistem za brezpapirno poslovanje.

  • 10:35

    Pomen čebel in drugih opraševalcev

    Doc. dr. Anton Gradišek
    Prikaži več

    Čebelarska zveza Slovenija ob dnevu sajenja medovitih rastlin (26. marec) poziva k njihovem sajenju. Pozivu se je pridružil tudi International Bee Rotary Fellowship oziroma dobrodelna organizacija Rotary Slovenija, ki bo po celi Sloveniji izpeljala več aktivnosti. Anton Gradišek nam bo predstavil, zakaj so čebele in ostali opraševalci pomembni za našo prihodnost in nekaj aktivnosti, ki jih za ohranitev čebel in trajnostno prihodnost izvaja International Bee Rotary Fellowship.

  • 10:45

    Hiša kranjske čebele

    Dušan Strnad
    Prikaži več

  • 10:50

    Odmor za osvežitev

  • 11:20

    Okrogla miza s finalistkami za nagrado občina zdravja

  • 11:40

    Okrogle mize s finalistkami za nagrado zlati kamen

  • 13:05

    Odmor

  • 13:20

    Razglasitev zmagovalk in podelitev nagrad 2022

  • 13:50

    Druženje s pogostitvijo

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Moderatorka ZLATEGA KAMNA

Dr. Blažka Müller je televizijska voditeljica in moderatorka raznovrstnih dogodkov, konferenc in posvetov. Kot docentka za portugalski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poučuje moderno portugalščino in književnost v tem jeziku. Je književna prevajalka iz portugalščine in španščine. Pri vseh svojih dejavnostih se ukvarja z besedo. Je Ljubljančanka in navdušena mestna kolesarka.

KDOR SE HOČE UČITI IN RASTI, POVSOD ŠOLO NAJDE.

Rezervirajte svoje mesto na občinski konferenci Zlati kamen.

Želim izvedeti nekaj novega