Boštjan Koritnik
asistent in raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, podžupan Mestne občine Ljubljana
Boštjan Koritnik je po izbrazbi pravnik, v prejšnjem mandatu je bil minister za javno upravo, kjer je bil zadolžen tudi za področje lokalne samouprave, trenutno pa je zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je raziskovalec, asistent in vodja službe za odnose z javnostmi, hkrati pa nepoklicno opravlja funkcijo podžupana Mestne občine Ljubljana. Pet let je bil tajnik Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, sodeloval je s tremi kripto podjetji, še vedno je družbenik nekaj start-up družb, vse od leta 2008 pa opravlja tudi različne vloge v društvih in drugih organizacijah: med drugim je generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije, blagajnik Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, predsednik razsodišča Študentske organizacije Slovenije, član upravnega odbora Športnega društva Pravnik in predsednik Društva za športno pravo. Prav tako je strokovni urednik najstarejše slovenske znanstvene revije Pravnik (izhaja že od leta 1862), urednik znanstvene revije Javna uprava in urednik pravne e-revije TFL Glasnik. Poleg priznanj in najvišjih mest na svetovnih tekmovanjih mladih pravnikov, posebne nagrade rektorja Univerze v Ljubljani in uvrstitve v izbor AmCham Top Potential leta 2016, je bil leta 2019 tudi soprejemnik priznanja Pravnik leta.
Kako ceneje, včasih celo brezplačno, do bolj učinkovitih investicij in prostorskega razvoja?
Prostorski razvoj občin praviloma sloni na dveh osnovnih postavkah, na jasno definiranem prostorskem načrtu, ki je predmet dolgotrajnih predhodnih usklajevanj zasebnih in javnih interesov, ter na potencialnih ali realnih investicijah oziroma zmožnosti zasebnih in javnih investitorjev, da ta plan izvedejo/zgradijo. Dandanes zaradi vse hitrejših družbenih in ekonomskih sprememb prostorske investicije večkrat finančno propadejo, so časovno zamujene ali so usmerjene v gradnje, katere prostor in družba niti ne potrebujejo. Slednje je sporno tudi zaradi vse večjega okoljskega, družbenega in ekonomskega vpliva posameznih investicij. Seveda imamo v stroki in praksi orodja, ki bi nam omogočala, da vsaj del investicij še pred realizacijo »stestiramo« ter preverimo, ali jih bodo uporabniki (občani) sprejeli ali ne. Asistent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani Sinan Mihelčič bo predstavil, kako lahko s pomočjo participacije mladih in vzpostavljanja začasnih rab v prostoru pridemo do zanimivih razvojih prebojev. Predstavljen bo primer kreativne četrti Barutana v Kamniku.