Triki dobrega sodelovanja z novinarji

23. OKTOBER 2019

OD 9. DO 16. URE

Ljubljana, Slovenija

Planet GV, Likozarjeva 3


Kako si zvišati ugled v družbi prek medijske odmevnosti?

Kako doseči prave novinarje?

Kako pridobiti njihovo pozornost in kako ravnati z njimi?

Kako pa ravnati v kriznih situacijah?

Zakaj je posamezna organizacija, ne glede na to, s katerim področjem se ukvarja, lahko zanimiva za medije?



Si pogosto zastavljate ta vprašanja?

Vabljeni na delavnico, kjer boste prejeli odgovore na vsa ta vprašanja in spoznali še veliko praktičnih nasvetov za dobro sodelovanje z novinarji.



Si pogosto zastavljate ta vprašanja?

Vabljeni na delavnico, kjer boste prejeli odgovore na vsa ta vprašanja in spoznali še veliko praktičnih nasvetov za dobro sodelovanje z novinarji.




Kako ravnati v kriznih situacijah, ko se v podjetju nekaj zalomi

in so novinarji med prvimi, ki potrkajo na vrata vaše organizacije?


Novinarji bodo o tem zagotovo podrobneje spraševali, ko bodo za to izvedeli. Temu se ne morete izogniti. To je njihova naloga.

A čeprav gre za neljube dogodke, jih organizacije, ki imajo vzpostavljen ustrezen odnos z novinarji, veliko lažje in ustrezneje prenesejo.

Tudi njihova podoba v javnosti se morda zaradi boljšega razumevanja njihovega dela s strani novinarjev ne zamaje toliko,

kot se to stori organizacijam, ki opisanega niso vajene.


Komu je delavnica namenjena?


Podjetjem, šolam, vrtcem, kulturnim ustanovam in društvom. Vsem, ki bi želeli dobre prakse svojega delovanja deliti z okolico in si s tem povečati ali utrditi ugled, in tudi vsem, ki si želijo znanja, kako komunicirati z novinarji, tako v primeru dobrih dogodkov, kot tudi takšnih, ki lahko škodujejo ugledu organizacije.



Izobraževanje je praktično naravnano. Namenjeno je vsem, ki se po naključju ali zaradi svoje funkcije znajdejo v stiku z novinarji, pa za to niso posebej strokovno usposobljeni. Namenjeno je tudi tistim, ki občasno ali redno sodelujejo z novinarji in bi z neposrednim vpogledom v novinarsko delo želeli ta del svojih nalog izboljšati.


Cilji programa:


  • odpraviti strah pred novinarji,
  • spoznati in razumeti delo novinarjev,
  • ugotoviti, kako lahko dober odnos z novinarji pripomore k vašemu predstavljanju oziroma predstavljanju vašega dela, podjetja oziroma inštitucije v javnosti,
  • najti ustrezne novinarje za poročanje o vašem delu,
  • ustrezno komunicirati z novinarji ob pozitivnih in negativnih dogodkih in
  • vzpostaviti dolgoročne korektne odnose s ključnimi novinarji.

Posebnost te delavnice je vidik, s katerega delavnica poteka, saj jo vodi novinarka, ki opisane vsebine vsak dan sooblikuje pri svojem novinarskem delu. Nasveti so torej pripravljeni iz prve roke. Nastali so na podlagi dolgoletnih in raznovrstnih izkušenj, večkrat preverjenih v praksi.


Dobre zgodbe zaradi nespretnega komuniciranja z novinarji ali strahu pred komunikacijo z mediji pogosto ostajajo skrite. Tovrstno ravnanje dela škodo predvsem tistim, ki delajo dobro, a se o njih ne govori in piše.



Dobre zgodbe zaradi nespretnega komuniciranja z novinarji ali strahu pred komunikacijo z mediji pogosto ostajajo skrite. Tovrstno ravnanje dela škodo predvsem tistim, ki delajo dobro, a se o njih ne govori in piše.


Program

Da bi si določena organizacija, kot je šola, podjetje ali kakšna druga ustanova, zagotovila ustrezno mesto v percepciji deležnikov, se mora v javnosti ustrezno predstaviti.

To pomeni, da bi morali njeni vodilni dobro premisliti, za katere izmed številnih dogodkov in dosežkov želijo, da bi izvedela javnost.

Tiste, s katerimi se želijo v organizacijah pohvaliti, običajno zelo vzorno opisujejo v objavah na svoji spletni strani, na družbenih omrežjih, včasih tudi v občinskih glasilih. Seveda pa novinarje včasih zanimajo tudi stvari, za katere vodilni ne želijo, da bi se o njih govorilo, kaj šele pisalo ali objavljalo.



Udeleženci delavnice se naučijo:


  • poiskati prave novinarje za svoje vsebine,
  • z njimi vzpostaviti stik,
  • iz stika z novinarjem vzpostaviti odnos,
  • predstaviti vsebino, da bo zanimiva za novinarje,
  • pred odgovorom na novinarsko vprašanje zastaviti ustrezna vprašanja, kaj novinar pravzaprav želi, da bodo odgovori ustrezali vsebini, dolžini in slogu novinarskega prispevka, ne le temi,
  • kako se pripraviti na obisk novinarja,
  • kaj je avtorizacija in kako se je lotiti,
  • kako ravnati, če v novinarskem prispevku opazite napako,
  • kdaj je pravi čas (in prostor) za dogodek, namenjen novinarjem,
  • kako napisati vabilo in kdaj ga poslati,
  • kako pripraviti novinarsko konferenco,
  • kako napisati sporočilo za javnost,
  • kako ravnati, ko novinarji želijo izjave posneti vnaprej,
  • kakšne posledice ima izbirčnost pri povabilu medijskih hiš na dogodek,...

Namen delavnice je spoznavanje dela novinarjev in delovanja medijev, ki močno pripomore k uspešnemu sodelovanju z novinarji.

Spoznali boste ključne elemente dobrega sodelovanja z novinarji, ki se bo obrestovalo tako takrat, ko boste želeli v medije prodreti z dobrimi novicami, kot tudi v trenutkih, ko se boste morda morali odzvati na neprijetne dogodke. Naučili se boste poiskati prave novinarje in jim na ustrezen način predstaviti svoje vsebine oziroma stališča.

Spoznali boste načine, na katere se mediji odločajo, katere teme in dogodke bodo umestili v svoj medijski čas oziroma prostor. Tako se boste naučili tudi svoje vsebine in stališča predstavljati na takšen način, da vas bodo novinarji ’opazili’.


Med drugim bomo analizirali tudi vaše morebitne dosedanje izkušnje z novinarji in poiskali načine, na katere bodo v prihodnje stiki z novinarji uspešni, predvsem pa manj stresni. Pripravili pa vas bomo med drugim na neprijetna vprašanja, s katerimi vas lahko novinarji presenetijo tudi takrat, kadar jim želite sporočiti dobre novice.

KNJIGA

Petra Mlakar je svoja znanja tudi ubesedila in nastal je priročnik s praktičnimi nasveti za učinkovito sodelovanje z novinarji.


Knjiga izzide v oktobru, nakupili pa jo boste lahko v naši spletni knjigarni!

Po čem želite, da bi vas poznali?


Da bi si določena organizacija, kot je šola, podjetje ali kakšna druga ustanova, zagotovila ustrezno mesto v percepciji deležnikov, se mora v javnosti ustrezno predstaviti. To pomeni, da bi morali njeni vodilni dobro premisliti, za katere od številnih dogodkov in dosežkov želijo, da bi izvedela javnost. Seveda pa novinarje včasih zanimajo tudi stvari, za katere vodilni ne želijo, da bi se o njih govorilo, kaj šele pisalo ali objavljalo.


Zakaj je torej vsaka posamezna organizacija, ne glede na to, s katerim področjem se ukvarja, lahko zanimiva za medije?


Zato, ker ljudi zanima, kaj se v njej dogaja, kako se loteva določenih izzivov, kako rešuje težave, kako sooblikuje življenje v skupnosti in pomaga njenim posameznikom. Razlogov za »vtikanje novinarjev« v vaše delo je torej precej.


Preberite priročnik, označite si nasvete, ki se vam zdijo najbolj uporabni, in jih, ko bo priložnost, uporabite pri svojem delu. Naj vam vsebina knjige izdatno pomaga, kadar boste v mislih klicali »na pomoč«.


Predavateljica

 
Petra Mlakar

univerzitetna diplomirana novinarka

Univerzitetna diplomirana novinarka Petra Mlakar dobri dve desetletji dela kot novinarka, zadnje poldrugo desetletje pri časopisu Dnevnik.

Univerzitetna diplomirana novinarka Petra Mlakar dobri dve desetletji dela kot novinarka, zadnje poldrugo desetletje pri časopisu Dnevnik.

Kot študentka novinarstva je svoje prve novinarske izkušnje nabirala na lokalni radijski postaji. Bila je med redkimi študenti novinarstva, ki so svoje študentsko delo v medijih uspešno usklajevali s študijem. Čeprav je delala tudi za štiri medijske hiše hkrati, je v nasprotju z mnogimi redno obiskovala vaje in predavanja, kar ji je, pravi, dalo veliko znanja, ki se ga iz knjig ne da naučiti in ga s pridom pri svojemdelu uporablja še danes.

Že na lokalni radijski postaji so opazili, da spoznanja s fakultete zna dobro prenašati v prakso, vedno pa je kazala tudi prizadevanja, da bi zaposlene vmedijih, ki po izobrazbi niso novinarji, naučila za delo nujno potrebnih veščin, ki jih je sama pridobivala s kombinacijo študija in dela. Tako je za kolege na radijski postaji pripravila priročnik z naslovom Za boljši radio, vanj pa je strnila vse za lokalno radijsko postajo pomembne informacije, dokaterih se je dokopala na predavanjih in vajah pri predmetu Radio na fakulteti.

Čeprav si je od nekdaj želela postati radijska novinarka, je sočasno svojo novinarsko kariero nadgrajevala v prestolnici na komercialni televiziji kot ’mlajša dežurna’ in organizatorka snemalnih ekip pri informativnih oddajah. Delo na televiziji je spoznala tudi z drugih vidikov, saj je bila tajnica režije tedenske magazinske oddaje in raziskovalka za pogovorno oddajo, ob daljših odsotnostih pa je nadomeščala tudi producente posameznih oddaj.

Obtem je pisala članke še za eno od mladinskih revij in za revijo o zdravemnačinu življenja, skupaj s kolegi na fakulteti so ponovno vzpostavili študentski časopis študentov novinarstva Klin in ga redno polnili z zanimivimi vsebinami. Preizkusila se je tudi kot avtorica zabavno – informativnih vsebinna televiziji.

Zadnje desetletje in pol je zaposlena pri medijski hiši Dnevnik, kjer piše članke začasopis Dnevnik, spletni portal časopisa in občasno tudi za prilogo Objektiv.Večina njenih člankov je s področja izobraževanja in sociale, zadnjih nekaj letpa kot dopisnica poroča o dogodkih v lokalnem okolju. Je koordinatorkaodmevnega Dnevnikovega projekta Obrazi prihodnosti, v katerem Dnevnikovinovinarji in uredniki kot mentorji pomagajo pri pisanju kakovostnih novinarskihčlankov srednješolskim novinarskim ekipam, ki se prijavijo k sodelovanju. Vsaleta je bila mentorica več šolam hkrati, pri čemer poudarja, da se je tudi samaveliko naučila o delovanju srednjih šol, o poklicu srednješolskih profesorjevin o razmišljanju današnjih dijakov. Svoje delo, kot pravi, obožuje, čepravrazmere, ki vladajo v medijskem svetu, še zdaleč niso rožnate.

Predvsem jo je pri projektu Obrazi prihodnosti, ki je v celoti zasnovan na prostovoljnemdelu Dnevnikovih novinarjev in urednikov, presenetilo, kako bogate vsebine zasvoje dijake in ostale ljudi iz okolja pripravljajo srednje šole in kakopomembno vlogo imajo v lokalni skupnosti. Prepričana je, da bi se dobre prakse,ki so jih šole, podjetja in druge organizacije polni, ne glede na neljube dogodke, o katerih včasih poročajo mediji,morale širiti po državi. Zato se je lotila priporočil, ki bodo zaposlenim invodstvom organizacij pri tem pomagala. Preden jih je zapisala, jih je karnekajkrat že preizkusila v praksi, da se je prepričala, da prav zares delujejo.Vodilni v šolah, podjetjih in drugih organizacijah, katerim je pomagala znasveti, so bili nad njihovo učinkovitostjo in preprostostjo več kot navdušeni.

Prijava in kotizacija

REDNA PRIJAVA
260 €


Vključuje gradivo in

okrepčila med odmori.

Cena ne vključuje DDV.




PAKET: 2 OSEBI - 420 €
210 €

Skupna kotizacija za 2 osebi je 420 € (210 € na osebo ob sočasni prijavi 2 oseb).


Kotizacija vključuje gradivo in

okrepčila med odmori.


Cena ne vključuje DDV.

PAKET: 3 OSEBE - 540 €
180 €

Skupna kotizacija za 3 osebe je 540 € (180 € na osebo ob sočasni prijavi 3 oseb).


Kotizacija vključuje gradivo

in okrepčila med odmori.


Cena ne vključuje DDV.

Na podlagi prijave vam bomo poslali račun, ki ga poravnate v navedenem plačilnem roku. Kotizacijo lahko
poravnate tudi pred prejemom računa na IBAN SI56 0292 1008 9918 850
(NLB d.d. , Trg republike 3, Ljubljana), sklic na št. 4321-matična št. plačnika.

Interno izobraževanje

Planet GV

Likozarjeva 3, 1000 Ljubljana 

Želite biti redno obveščeni o naših izobraževalnih dogodkih?

Prijavite se na naše e-novice