O STVARNOPRAVNIH DNEVIH

Kazalo sodobnega Komentarja Stvarnopravnega zakonika

Lastninska pravica in etažna lastnina (1. knjiga)

1. POGLAVJE: SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PRAVIC
1.1. Pravne lastnosti pravic

1.1.1. Izhodišča za opredelitev pravnih lastnosti pravic

1.1.2. Merila razvrščanja pravic

1.2. Pravica in upravičenja

1.2.1. Razmerje med pravico in upravičenjem ter vrste upravičenj

1.2.2. Pojem in pomen temeljnega (materialnopravnega) upravičenja in uveljavljanje pravice

1.2.3. Pravovarstveni zahtevek

1.2.4. Razpolagalno upravičenje (razpolaganje s pravico)

1.2.4.1. Opredelitev razpolagalnega upravičenja

1.2.4.2. Načini, na katere je mogoče razpolagati s pravico

1.2.5. Shematski prikaz vrst pravic po upravičenjih, ki jih vključujejo

1.3. Samostojne in akcesorne ter prenosljive in neprenosljive pravice

1.3.1. Pomen razvrščanja in razmerje med samostojnostjo in prenosljivostjo pravice

1.3.2. Samostojne pravice

1.3.3. Nesamostojne (akcesorne) pravice

1.4. Temeljne (izvorne) in izvedene pravice

2. POGLAVJE: STVARNO PRAVO IN STVARNE PRAVICE
2.1. Pojem stvarnega prava in njegovo mesto v sistemu civilnega prava

2.2. Ureditev stvarnega prava

2.2.1. Ureditev v Stvarnopravnem zakoniku

2.2.2. Materialnopravna pravila ZZK-1 kot del stvarnega prava nepremičnin

2.2.3. Pomen obligacijskega prava v sistemu stvarnega prava

2.2.3.1. Splošno o pomenu obligacijskega prava in značilnosti obligacijskih razmerij

2.2.3.2. Pravila OZ o zavezovalnih pravnih poslih obligacijskega prava

2.2.3.3. Smiselna uporaba pravil OZ za presojo predpostavk veljavnosti razpolagalnih pravnih poslov

2.3. Sodobno stvarno pravo ali zakaj je treba opustiti »dogmatski« pristop

2.4. Stvarne pravice kot absolutne pravice

2.5. Vrste stvarnih pravic

2.5.1. Lastninska pravica kot temeljna stvarna pravica in izvedene stvarne pravice

2.5.2. Varovalne stvarne pravice

2.6. Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic

2.6.1. Merila razvrstitve

2.6.2. Standardna razvrstitev izvedenih pravic

2.6.3. Primarne in sekundarne izvedene pravice

2.7. Učinki izvedenih stvarnih pravic

2.7.1. Splošni in posebni učinki

2.7.2. Učinki primarnih izvedenih pravic na lastninsko pravico

2.7.3. Učinki primarnih izvedenih pravic na druge, pozneje pridobljene primarne izvedene pravice (prednostno pravilo)

3. POGLAVJE: TEMELJNA NAČELA STVARNEGA PRAVA
3.1. Pojem in pomen temeljnih načel

3.2. Ureditev temeljnih načel stvarnega prava v SPZ in ZZK-1

3.3. Načelo absolutnih učinkov stvarnih pravic

3.4. Načelo omejenega števila stvarnopravnih položajev

3.5. Načelo jasne razpoznavnosti stvarnopravnih razmerij

3.5.1. Pojem in pomen načela jasne razpoznavnosti stvarnopravnih razmerij

3.5.2. Zemljiška knjiga kot javna knjiga in načelo javnosti

3.5.3. Publicitetni učinki vpisov

3.5.3.1. Pojem in pomen publicitetnih učinkov

3.5.3.2. Čas nastanka publicitetnih učinkov

3.5.4. Načelo preglednosti stvarnopravnih razmerij glede nepremičnin

3.6. Prednostno pravilo in načelo vrstnega reda

3.6.1. Pojem in pomen prednostnega pravila

3.6.2. Čas začetka učinkovanja vpisov v zemljiški knjigi kot čas pridobitve stvarne pravice

3.6.3. Oblikovalni učinki vpisov

3.6.4. Načelo vrstnega reda kot procesno in materialnopravno pravilo

3.6.5. Načelo pravnega prednika

3.7. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo in varovanje poštenega pridobitelja

3.7.1. Pojem in pomen načela zaupanja v zemljiško knjigo in s tem povezano varstvo dobrovernega pridobitelja

3.7.2. Načelo zaupanja se uporablja v obsegu, v katerem je operacionalizirano s pravnimi pravili SPZ in ZZK-1

3.8. Načelo specialnosti

3.9. Načelo prepovedi zlorabe stvarnih pravic

4. POGLAVJE: STVAR KOT PREDMET STVARNIH PRAVIC
4.1. Premična stvar kot predmet stvarnih pravic

4.1.1. Pojem stvari

4.1.2. Sestavina

4.1.3. Pritiklina

4.1.4. Plodovi

4.1.5. Zbirna stvar

4.2. Nepremičnina kot predmet stvarnih pravic

4.2.1. Nepremičnina kot samostojen predmet stvarnih pravic

4.2.1.1. Splošno

4.2.1.2. Pomen vpisa v kataster za individualizacijo nepremičnine

4.2.1.3. Značilnost (pravna lastnost) nepremičnine kot samostojnega predmeta stvarnih pravic

4.2.1.4. Lastninska pravica na gospodarski javni infrastrukturi ni vključena v lastninsko pravico na parceli

4.2.2. Kdaj pridobi nepremičnina sposobnost (pravno lastnost) biti samostojen predmet stvarnih pravic

4.2.2.1. Splošno

4.2.2.2. Pomen vpisa v kataster kot predpostavke za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo

4.2.2.3. Vpis nepremičnine v zemljiško knjigo glede na vrsto nepremičnine

4.2.3. Nepremičnine, ki se vpišejo v zemljiško knjigo, in pomen njihovega vpisa

4.2.3.1. Splošno (resnične in fiktivne nepremičnine)

4.2.3.2. Pomen vpisa zemljiške parcele, stavbe in prostorskih delov stavbe (resničnih nepremičnin) v zemljiško knjigo

4.2.3.3. Pomena vpisa stavbne pravice in nerazdeljenih posameznih delov kot fiktivnih nepremičnin v zemljiško knjigo

4.2.4. Podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo

4.2.5. Pravice in pravna dejstva, ki opredeljujejo (osnovni in širši) pravni položaj nepremičnine

4.2.5.1. Splošno

4.2.5.2. Osnovni pravni položaj nepremičnine

4.2.5.3. Širši pravni položaj nepremičnine

4.2.5.4. Oseba ali nepremičnina kot imetnik pravice

5. POGLAVJE: POSEST
5.1. Temeljne značilnosti posesti

5.1.1. Posest kot dejanska oblast

5.1.2. Objektivna koncepcija posesti po SPZ

5.1.3. Razlikovanje med subjektivno in objektivno koncepcijo posesti

5.1.4. Opredelitev neposredne in posredne posesti

5.1.5. Pridobitev neposredne ter posredne posesti

5.2. Soposest

5.2.1. Splošne značilnosti soposesti

5.2.2. Delna posest

5.2.3. Ujemanje večosebnih posestnih položajev z lastninskimi

5.2.4. Pravni učinki dogovora o uporabi stvari (o izvrševanju posesti na stvari)

5.3. Imetništvo (detencija)

5.3.1. Splošne značilnosti imetništva

5.3.2. Ali je prekarist detentor?

5.3.3. Varstvo detencije

5.3.4. Detencija kot privid lastnine

5.3.5. Organi pravnih oseb

5.4. Lastniška in nelastniška posest

5.5. Dobra vera posestnika

5.5.1. Opredelitev dobre vere

5.5.2. Posebni primeri pridobitve

5.5.3. Dobra vera lastniškega posestnika nepremičnine

5.5.4. Dobra vera pravne osebe, posestnega naslednika in solastnika

5.6. Pridobitev posesti dediča

5.6.1. Splošno

5.6.2. Kakšno posest podeduje dedič?

5.7. Izguba posesti

5.8. Samopomoč kot subsidiarna oblika posestnega varstva

5.9. Spor zaradi motenja posesti

5.9.1. Splošno

5.9.2. Pravna narava rokov za vložitev tožbe zaradi motenja posesti

5.9.3. Verbalno motenje posesti

5.10. Posebnosti sodnega varstva posesti

5.10.1. Splošno

5.10.2. Ugovori v posestni pravdi

5.10.3. Protipravnost posega v posest

5.10.4. Varstvo posredne in neposredne posesti

5.10.5. Intenziteta posega v posest in ekonomski interes tožnika

5.10.6. Tožbeni zahtevek

5.10.7. Obseg sodnega varstva

5.11. Varstvo med več posestniki

5.12. Varstvo na temelju pravice

6. POGLAVJE: SPLOŠNE ZNAČILNOSTI LASTNINSKE PRAVICE
6.1. Lastninska pravica kot niz upravičenj lastnika

6.2. Upravičenje uporabe, vsebovano v lastninski pravici

6.3. Razpolagalno upravičenje in pravno mogoči načini razpolaganja s samostojno lastninsko pravico

6.4. Pravovarstveni zahtevek (zahtevki za pravno varstvo lastninske pravice)

6.5. Lastninska pravica kot samostojna ali vključena pravica

6.6. Enovitost (nedeljivost) lastninske pravice

7. POGLAVJE: SPLOŠNA PRAVILA O PRIDOBITVI, OMEJITVI PRENEHANJU ALI PREOBLIKOVANJU STVARNIH PRAVIC
7.1. Pravni temelj kot skup (nabor) pravnih dejstev (predpostavk)

7.2. Standardna razvrstitev (izvedene in izvirne pridobitve)

7.3. Poslovne in neposlovne pridobitve, omejitve, prenehanja ali preoblikovanja (spremembe) stvarnih pravic

7.4. Knjižne in zunajknjižne pridobitve, omejitve, prenehanja ali preoblikovanja (spremembe) stvarnih pravic

8. POGLAVJE: PRAVNI TEMELJI PRIDOBITVE IN PRENEHANJA LASTNINSKE PRAVICE
8.1. Razvrstitev pravnih temeljev pridobitve lastninske pravice

8.2. Prehod lastninske pravice hkrati povzroči pridobitev lastninske pravice v korist ene osebe in prenehanje lastninske pravice druge osebe

8.3. Prenos (prehod) lastninske pravice na dediče ob smrti zapustnika (dedovanje)

8.4. Prenos lastninske pravice na podlagi oblikovalne odločbe državnega organa

8.5. Pridobitev lastninske pravice po pravilih o skupnem premoženju zakoncev

8.6. Prenos (prehod) lastninske pravice na podlagi korporacijskega pravnega posla

8.6.1. Prehod lastninske pravice pri materialnem statusnem preoblikovanju

8.6.2. Prenos lastninske pravice na podlagi korporacijskih zavezovalnih pravnih poslov

9. POGLAVJE: SPLOŠNA PRAVILA O POSLOVNI PRIDOBITVI STVARNIH PRAVIC
9.1. Predpostavke poslovne pridobitve, omejitve, prenehanja ali preoblikovanja (spremembe) stvarnih pravic

9.2. Zavezovalni pravni posel, katerega predmet je obveznost razpolagati s stvarno pravico

9.2.1. Pojem in pomen zavezovalnih pravnih poslov

9.2.2. Obveznost razpolagati s stvarno pravico kot dajatvena obveznost

9.2.3. Splošno o predpostavkah veljavnosti zavezovalnega pravnega posla (pogodbe)

9.2.4. Kdaj je predmet izpolnitvenega ravnanja mogoč pri pogodbi o razpolaganju s stvarno pravico

9.2.4.1. Splošna pravila o (ne)mogočem predmetu izpolnitvenega ravnanja

9.2.4.2. Predmet izpolnitvenega ravnanja je nemogoč, če s pravico ni mogoče razpolagati na način, na katerega se je z njo zavezal razpolagati odsvojitelj

9.2.5. Kdaj je predmet izpolnitvenega ravnanja dovoljen pri pogodbi o razpolaganju s stvarno pravico

9.2.5.1. Splošna pravila o (ne)dovoljenosti predmeta izpolnitvenega ravnanja

9.2.5.2. Za veljavnost pogodbe ni pomembno, ali je odsvojitelj ob njeni sklenitvi imetnik stvarne pravice, s katero se je zavezal razpolagati

9.2.6. Dovoljena poslovna podlaga pri pogodbi o razpolaganju s stvarno pravico

9.2.6.1. Poslovna podlaga kot skupni poslovni namen strank

9.2.6.2. Tipična poslovna podlaga pogodbe o razpolaganju s stvarno pravico

9.2.6.3. Kdaj je pogodba o dvakratni prodaji nična zaradi nedovoljene poslovne podlage

9.3. Razpolagalni pravni posel, predmet katerega je razpolaganje s stvarno pravico

9.3.1. Splošne značilnosti razpolagalnih pravnih poslov

9.3.1.1. Pojem razpolagalnega pravnega posla

9.3.1.2. Pridobitelj in odsvojitelj kot subjekta razpolagalnega pravnega posla

9.3.1.3. Merila razvrščanja razpolagalnih pravnih poslov

9.3.1.4. Razpolagalni pravni posel o prenosu pravice

9.3.1.5. Razpolagalni pravni posel o ustanovitvi (nove) izvedene pravice

9.3.1.6. Razpolagalni pravni posel o odpovedi pravici

9.3.1.7. Razpolagalni pravni posel o preoblikovanju pravice

9.3.2. Značilnosti razpolagalnih pravnih poslov, predmet katerih je razpolaganje s stvarno pravico glede nepremičnine

9.3.2.1. Vrste razpolagalnih pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s stvarno pravico glede nepremičnine

9.3.2.2. Zemljiškoknjižno dovolilo kot sestavina dvostranskega razpolagalnega pravnega posla, katerega predmet je razpolaganje s stvarno pravico glede nepremičnine

9.3.3. Splošno o predpostavkah veljavnosti razpolagalnih pravnih poslov, predmet katerih je razpolaganje s stvarno pravico na nepremičnini

9.3.4. Poslovna podlaga (causa) razpolagalnih pravnih poslov, predmet katerih je razpolaganje s stvarno pravico

9.3.4.1. Pojem in pomen poslovne podlage

9.3.4.2. Kavzalnost razpolagalnih pravnih poslov, ki so opravljeni zaradi izpolnitve obveznosti odsvojitelja

9.3.5. Določenost vsebine razpolaganja s stvarno pravico

9.3.5.1. Pravica kot predmet razpolaganja in sestavine razpolaganja

9.3.5.2. Določna opredelitev (individualizacija) lastninske pravice, ki je predmet razpolaganja

9.3.5.3. Določna opredelitev (individualizacija) izvedene pravice, ki je predmet razpolaganja

9.3.5.4. Določna opredelitev načina razpolaganja

9.3.5.5. Določna opredelitev osebe, v korist katere se izvede razpolaganje

9.3.6. Pomen razpolagalnega upravičenja odsvojitelja za veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila

9.3.7. Učinek izročitve zemljiškoknjižnega dovolila o prenosu stvarne pravice ali ustanovitvi izvedene stvarne pravice pridobitelju (pridobitev pričakovane stvarne pravice)

9.3.7.1. Pridobitev (pričakovane) stvarne pravice v korist pridobitelja v relativnem razmerju do odsvojitelja

9.3.7.2. Pomen razpolagalnega upravičenja za učinkovanje razpolagalnega pravnega posla v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem

9.3.7.3. Pomen (relativnega) učinka razpolagalnega pravnega posla v primeru stečaja ali izvršbe proti odsvojiteljevim upnikom

9.4. Vpis pridobitve stvarne pravice v zemljiško knjigo

9.4.1. Pomen vpisa v zemljiško knjigo

9.4.2. Vknjiženo (domnevano) razpolagalno upravičenje odsvojitelja kot predpostavka začetka učinkovanja poslovne pridobitve stvarne pravice v razmerju do tretjih

9.4.3. Vknjiženi, resnični in pričakovani lastnik

10. POGLAVJE: POSLOVNA PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINI
10.1. Dve vrsti pravnih temeljev poslovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini

10.2. Poslovna pridobitev lastninske pravice na podlagi razpolaganja resničnega lastnika

10.3. Poslovna pridobitev lastninske pravice od nelastnika na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo

10.3.1. Pomen poslovne pridobitve stvarne pravice od nelastnika na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo

10.3.2. Pravila SPZ in ZZK-1, ki operacionalizirajo načelo zaupanja

10.3.3. Dobrovernost pridobitelja kot (dodatna) predpostavka poslovne pridobitve stvarne pravice od nelastnika na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo

10.4. Obseg, v katerem pravila SPZ in ZZK-1 varujejo pričakovanega lastnika (pričakovano lastninsko pravico)

10.4.1. Uveljavitev pričakovane lastninske pravice v razmerju do odsvojitelja (vknjiženega lastnika)

10.4.2. Položaji vzporednega razpolaganja

10.4.3. Položaji zaporednega razpolaganja

10.4.4. Položaj razpolaganja na kratko

10.5. Skrbniške storitve pri prodaji nepremičnine

10.5.1. Pomen in namen skrbniških storitev

10.5.2. Pogodba o notarski hrambi

10.5.2.1. Tehnična pravila notarske hrambe po ZN

10.5.2.2. Vsebinska pravila notarske hrambe po ZVKSES

10.5.2.3. Pravila ZSJV

10.5.2.4. Pravna narava pogodbe o notarski hrambi

10.5.2.5. Pravna razmerja pri notarski hrambi v zvezi s pogodbo o prodaji nepremičnin

10.5.2.6. Oblika pogodbe o notarski hrambi

11. POGLAVJE: PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE S PRIPOSESTVOVANJEM
11.1. Priposestvovanje, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice

11.2. Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem

11.2.1. Splošno

11.2.2. Dobroverna lastniška posest, kot predpostavka priposestvovanja

11.2.3. Čas potreben za priposestvovanje

11.3. Razmerje med načelom zaupanja in priposestvovanjem

11.4. Prehodni režim

12. POGLAVJE: GRADNJA ČEZ MEJO
12.1. Splošno

12.2. Stranke postopka

12.3. Odstop od splošnega pravila »superficies solo cedit«

13. POGLAVJE: POVEČANJE VREDNOSTI NEPREMIČNINE
13.1. Splošno pravilo o vlaganjih v tujo nepremičnino

13.2. Dogovor o skupnem vlaganju

13.3. Skupno premoženje zakoncev in vlaganje v posebno premoženje

13.3.1. Izhodišča

13.3.2. Pojem skupnega premoženja in predpostavke za njegov nastanek

13.3.3. Premoženjski režim med zakoncema

13.3.4. Prelivanje premoženjskih kategorij po ZZZDR

13.3.4.1. Vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca

13.3.4.2. Vlaganje posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje

13.3.4.3. Vlaganje posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca

13.3.5. Vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje po DZ

13.3.5.1. Splošno

13.3.5.2. Vlaganja zakonca v nepremičnino, ki je posebno premoženje enega od njiju

13.3.6. Namesto sklepa

14. POGLAVJE: PRIDOBITEV IN PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNI STVARI
14.1. Izvedena pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla lastnika

14.1.1. Izročitev kot razpolagalni pravni posel

14.1.2. Naknadna pridobitev lastninske pravice

14.1.3. Izročitev preko zastopnika

14.1.4. Pogojni prenos lastninske pravice

14.2. Pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika

14.3. Pridobitev lastninske pravice s prirastjo

14.3.1. Splošno

14.3.2. Spojitev

14.3.3. Pomešanje

14.3.4. Izdelava nove premičnine

14.3.5. Pravice tretjih v primeru pridobitve lastninske pravice s spojitvijo, pomešanjem in izdelavo nove premičnine

14.4. Pridobitev lastninske pravice na plodovih

14.5. Pridobitev lastninske pravice z najdbo in okupacijo

14.6. Prenehanje lastninske pravice

15. POGLAVJE: SOLASTNINA IN SKUPNA LASTNINA
15.1. Izhodišča za opredelitev solastnine in skupne lastnine

15.2. Pravna skupnost solastnine ali skupne lastnine

15.3. Pomen idealnega deleža pri solastnini in skupni lastnini

15.4. Nastanek skupnosti solastnine ali skupne lastnine

15.5. Izhodišča za obravnavo uresničevanja upravičenj, vsebovanih v lastninski pravici, pri solastnini in skupni lastnini

15.6. Pomen pravil pravne skupnosti solastnine oziroma skupne lastnine

15.7. Uresničevanje upravičenja uporabe pri solastnini in skupni lastnini

15.7.1. Način skupnega uresničevanja upravičenja uporabe

15.7.2. Odločanje o upravljanju z nepremičnino

15.7.3. Stroški, javne dajatve in druge obveznosti, povezane s skupno uporabo nepremičnine

15.8. Uveljavljanje pravovarstvenega zahtevka pri solastnini in skupni lastnini

15.9. Uresničevanje razpolagalnega upravičenja pri solastnini in skupni lastnini

15.9.1. Splošne značilnosti razpolagalnega upravičenja

15.9.2. Razpolaganje z idealnim deležem lastninske pravice pri solastnini in pravne posledice prenosa idealnega deleža lastninske pravice na drugega

15.9.3. Idealni delež lastninske pravice kot predmet izvedenih pravic

15.9.4. Skupno razpolaganje vseh lastnikov z lastninsko pravico

15.10. Razdružitev solastnine in skupne lastnine

15.11. Sodni postopek razdružitve solastnine

15.11.1. Uvod

15.11.2. Prostovoljna razdružitev solastniške skupnosti

15.11.3. Prisilna (sodna) razdružitev solastniške skupnosti

15.11.4. Fizična delitev stvari v povezavi z izvedenimi stvarnimi pravicami

15.11.5. Civilna delitev stvari v povezavi z izvedenimi stvarnimi pravicami

16. POGLAVJE: SOSEDSKO PRAVO
16.1. Pojem sosedskega prava
16.2. Ureditev meje

16.2.1. Pojem meje

16.2.2. Ureditev meje v katastrskem postopku

16.2.3. Mejni spor

16.2.4. Mejna znamenja in drugi načini zaznamovanja meje

16.3. Posebne prepovedi prekomernega širjenja vpliva z nepremičnine v prostor

16.3.1. Poseganje vej v zračni prostor nad sosednjim zemljiščem

16.3.2. Prepoved poglabljanja

16.3.3. Prepoved spreminjanja vodotoka

16.3.4. Odtekanje meteornih padavin

16.4. Druga pravila sosedskega prava

16.4.1. Uporaba tuje nepremičnine za izvedbo vzdrževalnih del

16.4.2. Plodovi, ki padejo na sosednjo nepremičnino

16.4.3. Zasledovalna pravica

17. POGLAVJE: VARSTVO PRED IMISIJAMI
17.1. Okvir in vrste pravnega varstva

17.2. Prepovedana imisija po stvarnopravnih pravilih

17.2.1. Splošno pravilo

17.2.2. Prepoved direktnih imisij

17.3. Obligacijskopravno varstvo pred vznemirjanji iz okolice

17.3.1. Splošen okvir

17.3.2. Grozeča škoda in vznemirjanje (prvi in drugi odstavek 133. člena OZ)

17.3.3. Splošno koristna dejavnost (tretji in četrti odstavek 133. člena OZ)

17.2. Idealne imisije

17.2.1. Opredelitev problema

17.2.2. Stvarnopravna ureditev imisij

17.2.3. Obligacijsko varstvo pred virom nevarnosti

17.2.4. Imisije (dovoljenih) splošno koristnih dejavnosti

17.2.5. Vrste imisij glede na naravo vpliva na druge nepremičnine

17.2.5.1. Pozitivne imisije

17.2.5.2. Negativne imisije

17.2.5.3. Idealne imisije

17.2.6. Pravna relevantnost idealnih imisij

17.2.6.1. Slovenska sodna praksa in pravna teorija

17.2.6.2. Teorija in praksa v germanskih pravnih redih

17.2.6.3. Argumenti za in proti priznavanju idealnih imisij

17.2.7. Varstvo pred idealnimi imisijami

17.2.7.1. Odstranitveni, opustitveni in prepovedni zahtevki

17.2.7.2. Zahtevek za ukrepe za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje

17.2.8. Odškodninska odgovornost za čezmerne idealne imisije

17.2.8.1. Predpostavke odškodninskega zahtevka

17.2.8.2. Splošno o upoštevni škodi pri imisijah

17.2.8.3. Duševne bolečine

17.2.8.4. Strah

17.2.8.5. Premoženjska škoda

17.2.9. Razmerje do upravnih postopkov in dovoljenj

17.2.10. Sklep

17.3. Oblikovanje zahtevka v imisijskih sporih

17.3.1. Zahtevek v imisijskem sporu

17.3.2. Negatorna tožba

17.3.2.1. Splošne značilnosti negatorne tožbe

17.3.2.2. Aktivna in pasivna legitimacija

17.3.2.3. Tožbeni zahtevek v negatorni tožbi

17.3.3. Motenje posesti

17.3.4. Popularna tožba

17.3.4.1. Splošne značilnosti zahtevka za odstranitev škodne nevarnosti

17.3.4.2. Aktivna in pasivna legitimacija

17.3.4.3. Tožbeni zahtevek v popularni tožbi

17.3.5. Odškodninski zahtevki

17.3.6. Pomen novih procesnih institutov po noveli ZPP-E v emisijskih sporih

18. POGLAVJE: PETITORNO VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
18.1. Splošne značilnosti petitornega varstva lastninske pravice

18.2. Vrnitveni zahtevek

18.2.1. Splošne značilnosti vrnitvenega zahtevka

18.2.2. Uveljavljanje vrnitvenega zahtevka

18.2.3. Pravni položaj dobrovernega lastniškega posestnika

18.2.4. Pravni položaj nedobrovernega posestnika

18.2.5. Vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika

18.3. Odstranitveni in opustitveni zahtevek

18.3.1. Splošno

18.3.2. Aktivna in pasivna legitimacija

18.3.3. Opredelitev vznemirjanja, ki ne predstavlja odvzema stvari

18.3.4. Oblikovanje tožbenega zahtevka

19. POGLAVJE: IZBRISNA TOŽBA
19.1. Pomen izbrisne tožbe

19.2. Položaji, pri katerih je varstvo pravice mogoče zahtevati z izbrisno tožbo

19.2.1. Izhodišča za presojo položajev

19.2.2. Vrste vpisov, ki jih je dovoljeno izpodbijati z izbrisno tožbo

19.2.3. Položaji glede na razlog, zaradi katerega je vknjižba materialnopravno neveljavna

19.2.4. Pravica, katere varstvo je mogoče zahtevati z izbrisno tožbo

19.2.5. Izbrisni zahtevek

19.2.5.1. Vsebina izbrisnega zahtevka

19.2.5.2. Obvezna kumulacija zahtevkov

19.2.5.3. Dovoljena kumulacija izbrisnega zahtevka s petitornim zahtevkom za varstvo lastninske pravice

19.3. Vknjižba je bila dovoljena na podlagi neveljavnega zemljiškoknjižnega dovolila, izstavljenega na podlagi nične pogodbe

19.3.1. Splošno

19.3.2. Zemljiškoknjižno dovolilo je bilo izstavljeno na podlagi nične pogodbe, sklenjene med izbrisnim upravičencem kot odsvojiteljem in izbrisnim zavezancem kot pridobiteljem

19.3.3. Zemljiškoknjižno dovolilo je bilo izstavljeno na podlagi nične pogodbe, sklenjene med izbrisnim zavezancem kot odsvojiteljem in tretjo osebo kot pridobiteljem

19.4. Vknjižba je bila dovoljena ne da bi bila predložena listina, ki je podlaga za vpis

19.5. Vknjižba je bila dovoljena na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je pozneje postalo neveljavno

19.6. Vknjižba je bila dovoljena na podlagi sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, ki je bila pozneje razveljavljena, odpravljena ali spremenjena

19.7. Z vknjižbo je bila kršena predkupna pravica

19.8. Položaji, pri katerih je varstvo lastninske pravice mogoče zahtevati z ugotovitveno tožbo in ne z izbrisno tožbo

19.9. Oseba, proti kateri je dovoljeno uveljavljati zahtevek za izbris

19.9.1. Prvi pridobitelj (oseba, v korist katere je bila izvedena izpodbijana vknjižba)

19.9.2. Nadaljnji pridobitelj

19.10. Zaznamba izbrisne tožbe

20. POGLAVJE: ETAŽNA LASTNINA
20.1. Pojem etažne lastnine

20.2. Pravni položaj nepremičnin, ki so predmet etažne lastnine

20.2.1. Vrste (osnovnih) pravnih položajev nepremičnin, ki so predmet etažne lastnine

20.2.2. Prostorski del s položajem posameznega dela v etažni lastnini kot predmet samostojne (vknjižene) lastninske pravice

20.2.3. Nepremičnina, ki ima položaj splošnega skupnega dela

20.2.3.1. Dejanske značilnosti nepremičnin, ki imajo položaj splošnega dela

20.2.3.2. Določitev solastniških (idealnih) deležev na splošnih skupnih delih, ki pripadajo posameznim etažnim lastnikom

20.2.3.3. Nepremičnine, ki imajo položaj splošnega skupnega dela več stavb v etažni lastnini

20.2.4. Nepremičnina, ki ima položaj posebnega skupnega dela

20.3. Predpostavke (pravni temelji) nastanka etažne lastnine

20.3.1. Vrste pravnih temeljev nastanka etažne lastnine

20.3.2. Predpostavke za oblikovanje etažne lastnine

20.4. Pravne posledice oblikovanja etažne lastnine

20.4.1. Posledice oblikovanja etažne lastnine za (vknjiženo) lastninsko pravico

20.4.1.1. Oblikovanje etažne lastnine kot preoblikovanje lastninske pravice na zemljiški parceli in stavbi

20.4.1.2. Analiza posledic oblikovanja etažne lastnine za upravičenja, vključena v lastninski pravici

20.4.1.3. Oblikovanje etažne lastnine s hkratno razdružitvijo solastnine

20.4.2. Pravne posledice oblikovanja etažne lastnine za izvedene in varovalne stvarne pravice

20.4.2.1. Izhodišča za presojo pravnih posledic oblikovanja etažne lastnine za izvedene in varovalne stvarne pravice

20.4.2.2. Posledice oblikovanja etažne lastnine za izvedene pravice, ki učinkujejo na razpolagalno upravičenje, in za predznamovano lastninsko pravico

20.4.2.3. Uporaba splošnega pravila za vknjižene ali predznamovane izvedene pravice in predznamovano lastninsko pravico, ki omejujejo samo idealni delež (vknjižene) lastninske pravice

20.4.2.4. Posebna pravila za vknjižene ali predznamovane izvedene pravice, ki vključujejo upravičenje uporabe nepremičnine (služnosti, stavbno in najemno pravico)

20.4.2.5. Posledice oblikovanja etažne lastnine za druge varovalne stvarne pravice (zaznambe)

20.4.3. Shematski prikaz pravnih posledic oblikovanja etažne lastnine za izvedene in varovalne stvarne pravice

20.5. Vpisi pri oblikovanju etažne lastnine v zemljiško knjigo

20.5.1. Splošno

20.5.2. Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja zemljiških parcel, ki pridobijo pravni položaj splošnega skupnega dela

20.5.3. Vpis novih nepremičnin (stavbe in prostorskih delov) in njihovih osnovnih pravnih položajev

20.5.3.1. Splošno

20.5.3.2. Pomen vpisa stavbe v zemljiško knjigo v zvezi z oblikovanjem etažne lastnine

20.5.3.3. Vpis prostorskih delov in njihovih osnovnih pravnih položajev

20.5.4. Shematski prikaz vpisov v zemljiški knjigi glede etažne lastnine

20.6. Razpolaganje z etažno lastnino

20.6.1. Pravno mogoči načini razpolaganja z lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet etažne lastnine, glede na njen osnovni pravni položaj

20.6.1.1. Splošno

20.6.1.2. Pravno mogoči načini razpolaganja s samostojno lastninsko pravico na nepremičnini s položajem posameznega dela v etažni lastnini

20.6.1.3. Pravno mogoči načini razpolaganja z vključeno akcesorno lastninsko pravico na nepremičnini s položajem splošnega ali posebnega dela v etažni lastnini

20.6.2. Pravno mogoči načini spremembe osnovnega pravnega položaja nepremičnine, ki je predmet etažne lastnine

20.6.3. Sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine s položajem posameznega dela v etažni lastnini

20.6.4. Sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine s položajem splošnega skupnega dela

20.6.5. Sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine s položajem posebnega skupnega dela

20.7. Razmerja med etažnimi lastniki

20.7.1. Skupnost etažnih lastnikov kot posebna vrsta pravne skupnosti solastnine

20.7.2. Nastanek pravne skupnosti etažnih lastnikov

20.7.3. Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v skupnosti etažnih lastnikov

20.7.4. Upravljanje skupnih delov stavbe

20.7.5. Posebna pravila za večje skupnosti etažnih lastnikov

20.7.5.1. Splošno

20.7.5.2. Upravnik

20.7.5.3. Rezervni sklad

20.7.5.4. Zakonito stvarno breme

20.8. Omejitve etažne lastnine

20.9. Prenehanje etažne lastnine

21. POGLAVJE: NEDOKONČANA ETAŽNA LASTNINA
21.1. Razlogi nastanka nedokončane etažne lastnina

21.1.1. Splošno

21.1.2. Stavba kot samostojen predmet lastninske pravice in ureditev pravnega položaja zemljišč v letih 1954 do 2003

21.1.3. Ureditev etažne lastnine v letih 1958 do 2003

21.1.3.1. Uvodno

21.1.3.2. Obdobje od 10. januarja 1947 do 22. julija 1959

21.1.3.3. Obdobje od 22. julija 1959 do 31. julija 1976 (ZLDS/59)

21.1.3.4. Obdobje od 31. julija 1976 do 19. oktobra 1991 (ZPDS/76)

21.1.3.5. Obdobje od 19. oktobra 1991 do 1. januarja 2003 (SZ/91)

21.2. Pojem in značilnosti nedokončane etažne lastnine

21.2.1. Nedokončana etažna lastnina kot etažna lastnina, ki je nastala neodvisno od vpisa prostorskih delov stavbe v zemljiško knjigo (»zunajknjižno«)

21.2.2. Nepremičnine, ki so predmet nedokončane etažne lastnine, in njihov pravni položaja

21.2.2.1. Vsebino stvarnopravnih razmerij nedokončane etažne lastnine opredeljuje pravni položaj nepremičnin, ki so njen predmet

21.2.2.2. Pravni temelj nastanka (pridobitve) pravnega položaja nepremičnine, ki je predmet nedokončane etažne lastnine

21.2.2.3. Posledica (učinek) uveljavitve SPZ za stvarnopravna razmerja nedokončane etažne lastnine

21.2.3. Nedokončana etažna lastnina je lahko nastala samo do 1. januarja 2003

21.3. Skupna pravila o vzpostavitvi oziroma dokončanju nedokončane etažne lastnine

21.3.1. Pomen vzpostavitve oziroma dokončanja nedokončane etažne lastnine

21.3.2. Predpostavke(pogoji) za vpis vzpostavitve oziroma dokončanje nedokončane etažne lastnine

21.3.3. Izhodišča pri presoji listin, ki so podlaga za vpis vzpostavitve oziroma dokončanja nedokončane etažne lastnine

21.3.4. Predpostavke nastanka nedokončane etažne lastnine, pomembne za presojo predpostavk (pogojev) za vpis (vzpostavitve oziroma dokončanja) nedokončane etažne lastnine

21.3.4.1. Splošno

21.3.4.2. Najpogostejši način (pravni temelj oziroma predpostavke) nastanka nedokončane etažne lastnine

21.3.4.3. Pomen določitve idealnih deležev na nepremičninah (zemljiščih in prostorskih delih) s položajem splošnega oziroma posebnega skupnega dela stavbe za nastanek nedokončane etažne lastnine

21.3.4.4. Sprememba položaja prostorskega dela iz splošnega skupnega dela v posamezni del v etažni lastnini (preureditev ali nadzidava podstrešij in drugih skupnih delov)

21.3.4.5. Izvirna pridobitev lastninske pravice na zemljišču s položajem splošnega skupnega dela

21.3.5. Značilnosti nevpisane nedokončane etažne lastnine, pomembne za presojo predpostavk (pogojev) za vpis njene vzpostavitve

21.3.5.1. Splošno

21.3.5.2. Predpostavke za vpis zemljiške parcele, na kateri stoji stavba, z osnovnim pravnim položajem splošnega skupnega dela stavbe

21.3.5.3. Predpostavke za vpis stavbe in prostorskih delov z ustreznimi osnovnimi pravnimi položaji v zemljiško knjigo

21.3.6. Značilnosti vpisane nedokončane etažne lastnine, pomembne za presojo predpostavk (pogojev) za vpis njenega dokončanja

21.3.6.1. Vrste položajev vpisane nedokončane etažne lastnine

21.3.6.2. Pomen določitve vpisanih prostorskih delov s položajem posameznega dela v etažni lastnini kot pravnih prednikov novih prostorskih delov

21.3.6.3. Značilnosti položaja, če je v zemljiški knjigi vpisana fiktivna nepremičnina »nerazdeljeni posamezni deli«

21.3.6.4. Značilnosti položaja, če v zemljiški knjigi ni vpisana fiktivna nepremičnina »nerazdeljeni posamezni del«

21.4. Zunajsodna ureditev razmerij za vpis vzpostavitve oziroma dokončanja nedokončane etažne lastnine

21.4.1. Pojem in pomen zunajsodne ureditve razmerij za vpis vzpostavitve oziroma dokončanja nedokončane etažne lastnine

21.4.2. Pomen posadnih listin pri zunajsodni ureditvi razmerij za vpis vzpostavitve oziroma dokončanja nedokončane etažne lastnine

21.4.2.1. Pojem in pomen posadnih listin

21.4.2.2. Predpostavke, da bi bila posadna listina podlaga za ustrezen vpis v zemljiško knjigo

21.4.3. Zunajsodna ureditev razmerij za vpis vzpostavitve nevpisane nedokončane etažne lastnine

21.4.3.1. Splošno

21.4.3.2. Posadna listina za vpis spremembe osnovnega pravnega položaja zemljiške parcele kot splošnega skupnega dela stavbe

21.4.3.3. Pravila o vpisu solastniških deležev na splošnih skupnih delih stavbe

21.4.3.4. Zasebne listine, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice pri prostorskem delu z osnovnim pravnim položajem posameznega dela v etažni lastnini

21.4.3.5. Zasebne listine, ki so podlaga za vpis prostorskega dela z osnovnim pravnim položajem splošnega ali posebnega skupnega dela

21.4.4. Zunajsodna ureditev razmerij za vpis dokončanja vpisane nedokončane etažne lastnine

21.4.4.1. Splošno

21.4.4.2. Določitev vpisanih prostorskih delov s položajem posameznega dela v etažni lastnini in fiktivne nepremičnine »nerazdeljeni posamezni deli« kot pravnih prednikov novih prostorskih delov

21.4.5. Listine, ki so podlaga za vpis osnovnega pravnega položaja pri preostalih (nevpisanih) prostorskih delih

22. POGLAVJE: VZPOSTAVITEV NEDOKONČANE ETAŽNE LASTNINE IN DOLOČITEV PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA
22.1. Izhodišča

22.1.1. Pomen ureditve v ZVEtL-1

22.1.2. Po 1. januarju 2003 lahko stvarnopravna razmerja obstajajo samo z vsebino, urejeno v SPZ

22.2. Odločanje sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine oziroma ugotovitvi pripadajočega zemljišča

22.2.1. Vrste položajev nedokončane etažne lastnine, ki so predmet urejanja v postopku po ZVEtL-1

22.1.1. Splošne značilnosti postopka in sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine

22.3. Sodna ureditev razmerij pri nevpisani nedokončani etažni lastnini

22.3.1. Splošno

22.3.2. Odločanje o pripadajočem zemljišču kot splošnem skupnem delu stavbe

22.3.2.1. Splošno

22.3.2.2. Spor o obsegu pripadajočega zemljišča

22.3.2.3. Na zemljiški parceli stoji več stavb, ki nimajo značilnosti objekta zunanje ureditve

22.3.2.4. Na zemljiški parceli stojijo objekti zunanje ureditve v funkciji redne rabe vseh etažnih lastnikov

22.3.2.5. Na zemljiški parceli stojijo objekti zunanje ureditve v funkciji redne rabe samo nekaterih (ne vseh) etažnih lastnikov

22.3.2.6. Podzemni objekti zunanje ureditve

22.3.3. Odločanje o stavbni pravici kot splošnem skupnem delu stavbe v etažni lastnini

22.3.4. Položaji, pri katerih je sklep o ugotovitvi pripadajočega zemljišča postal pravnomočen pred izdajo sklepa o vzpostavitvi etažni lastine

22.3.5. Odločanje o lastninski pravici na nevpisanih posameznih delih v etažni lastnini

22.3.6. Odločanje o pravnem položaju skupnih delov stavbe

22.3.7. Odločanje o skupnih delih več stavb v etažni lastnini

22.3.8. Odločanje o skupnih delih več stavb, od katerih niso vse v etažni lastnini

22.3.9. Odločanje o skupnih delih v drugi stavbi

22.3.10. Odločanje o objektih zunanje ureditve kot splošnih in posebnih skupnih delih

22.3.11. Odločanje o idealnih (solastniških) deležih na splošnih skupnih delih

22.3.12. Odločanje o nevpisanih izvedenih pravicah

22.3.13. Odločanje o vpisanih (vknjiženih in predznamovanih) izvedenih pravicah

22.3.13.1. Splošna pravila

22.3.13.2. Posebno pravilo za položaje navidezne solastnine

22.3.13.3. Posebno pravilo za hipoteke, pridobljene v izvršilnem postopku ali postopku zavarovanja

22.3.14. Odločanje o vpisanih pravnih dejstvih (zaznambah) in predznamovani lastninski pravici na zemljiški parceli ali nerazdeljenih delih

22.3.14.1. Splošno

22.3.14.2. Navidezna solastnina

22.3.14.3. Predznamba lastninske pravice in zaznambe, ki varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice

22.4. Sodna ureditev razmerij pri vpisani nedokončani etažni lastnini

22.4.1. Splošno

22.4.2. Sodišče ni pristojno odločati o lastninski pravici ter izvedenih in varovalnih pravicah na vpisanih posameznih delih v etažni lastnini

22.4.3. Določitev pravnih naslednikov vpisanim posameznim delom v etažni lastnini

22.4.4. Odločanje o nevpisanih posameznih delih v etažni lastnini, ki so vpisani kot nerazdeljeni deli

22.4.5. Odločanje o fiktivni nepremičnini nerazdeljeni deli, ki ne predstavlja nobenega posameznega dela v etažni lastnini (je ostala vpisana po pomoti)

22.4.6. Odločanje o resničnem stvarnopravnem položaju vpisanega prostorskega dela v etažni lastnini, ki s tem pravnim položajem ne obstaja več

22.4.7. Odločanje v vpisanih izvedenih pravicah ter varovalnih pravicah na fiktivni nepremičnini »nerazdeljeni deli«

22.4.8. Skrajšani postopek za določitev idealih deležev solastnine na skupnih delih

22.5. Sodna ureditev razmerij pri določitvi pripadajočega zemljišča

22.5.1. Pojem pripadajoče zemljišče

22.5.2. Predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča

22.5.3. Odločanje o lastninski pravici na pripadajočem zemljišču

22.5.3.1. Splošno

22.5.3.2. Vsebina sklepa o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini

22.5.3.3. Vsebina sklepa o določitvi skupnega pripadajočega zemljišča k več stavbam v etažni lastnini

22.5.3.4. Vsebina sklepa o določitvi skupnega pripadajočega zemljišča k več stavbam v etažni lastnini, od katerih niso vse v etažni lastnini

22.5.3.5. Odločanje o lastninske pravici na pripadajočem zemljišču k stavbi, ki ni v etažni lastnini

22.5.4. Odločanje o zakoniti stavbni pravici

22.5.5. Odločanje o nevpisanih izvedenih in obligacijskih pravicah

22.5.6. Odločanje o neobstoju vpisanih izvedenih pravic, ki omejujejo (vknjiženo) lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču

22.5.7. Pomen zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice z učinki pred časom, od katerega učinkuje zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča

22.6. Vpis etažne lastnine na podlagi sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine

22.6.1. Zaznamba postopka za vzpostavitev etažne lastnine

22.6.2. Splošno o vpisih na podlagi sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine

22.6.3. Vpis vzpostavitve nedokončane etažne lastnine

22.6.4. Vpis dokončanja nedokončane etažne lastnine

22.6.5. Izbris, vpis in prenos izvedenih pravic in zaznamb

22.6.6. Primeri, ko vpis v zemljiško knjigo delno ali v celoti ni dovoljen

22.7. Vpisi na podlagi sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča

22.7.1. Zaznamba postopka za vzpostavitev etažne lastnine

22.7.2. Vpisi na podlagi sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča

Zastavna pravica (2. knjiga)

1. POGLAVJE: SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PRAVIC
1.1. Pravne lastnosti pravic

1.1.1. Izhodišča za opredelitev pravnih lastnosti pravic

1.1.2. Merila razvrščanja pravic

1.2. Pravica in upravičenja

1.2.1. Razmerje med pravico in upravičenjem ter vrste upravičenj

1.2.2. Pojem in pomen temeljnega (materialnopravnega) upravičenja in uveljavljanje pravice

1.2.3. Pravovarstveni zahtevek

1.2.4. Razpolagalno upravičenje (razpolaganje s pravico)

1.2.4.1. Opredelitev razpolagalnega upravičenja

1.2.4.2. Načini, na katere je mogoče razpolagati s pravico

1.2.5. Shematski prikaz vrst pravic po upravičenjih, ki jih vključujejo

1.3. Samostojne in akcesorne ter prenosljive in neprenosljive pravice

1.3.1. Pomen razvrščanja in razmerje med samostojnostjo in prenosljivostjo pravice

1.3.2. Samostojne pravice

1.3.3. Nesamostojne (akcesorne) pravice

1.4. Temeljne (izvorne) in izvedene pravice

2. POGLAVJE: SPLOŠNE ZNAČILNOSTI STVARNIH PRAVIC
2.1. Stvarne pravice kot absolutne pravice

2.2. Vrste stvarnih pravic

2.2.1. Lastninska pravica kot temeljna stvarna pravica in izvedene stvarne pravice

2.2.2. Varovalne stvarne pravice

2.3. Razvrščanje izvedenih stvarnih pravic

2.3.1. Merila razvrstitve

2.3.2. Standardna razvrstitev izvedenih pravic

2.3.3. Primarne in sekundarne izvedene pravice

2.4. Učinki izvedenih stvarnih pravic

2.4.1. Splošni in posebni učinki

2.4.2. Učinki primarnih izvedenih pravic na lastninsko pravico

2.4.3. Učinki primarnih izvedenih pravic na druge, pozneje pridobljene primarne izvedene pravice (prednostno pravilo)

3. POGLAVJE: SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ZASTAVNE PRAVICE
3.1. Poplačilno upravičenje kot opredelilna značilnost zastavne pravice

3.2. Katera pravica je lahko predmet zastavne pravice

3.2.1. Upravičenje, uresničitev katerega omogoča unovčenje pravice, kot predpostavka za ustanovitev (nastanek) zastavne pravice

3.2.2. Samostojna lastninska pravica in stavbna pravica kot predmet zastavne pravice

3.2.3. Gospodarska infrastruktura kot predmet zastavne pravice

3.3. Odvisnost (akcesornost) zastavne pravice od zavarovane terjatve

3.4. Uveljavitev zastavne pravice

3.4.1. Prehod razpolagalnega upravičenja na zastavnega upnika

3.4.2. Tudi prisilna prodaja zaradi uveljavitve zastavne pravice spada med pravnoposlovne načine pridobitve lastninske pravice

3.5. Pravne posledice zunajsodne uveljavitve zastavne pravice s prodajo

3.5.1. Splošno

3.5.2. Prenos lastninske oziroma druge premoženjske pravice na kupca

3.5.3. Prenehanje zastavne pravice

3.5.4. Učinki prisilne prodaje na poznejše izvedene pravice

3.6. Pravne posledice kršitve obveznosti zastavnega upnika pri zunajsodni prodaji zaradi uveljavitve zastavne pravice

3.6.1. Značilnosti obveznosti zastavnega upnika v razmerju do zastavitelja

3.6.2. Poslovno običajni način prodaje kot standard skrbnosti pri vseh prisilnih prodajah

3.6.3. Zaradi neupravičene uveljavitve zastavne pravice od dobrovernega kupca ni mogoče zahtevati vrnitve

3.6.4. Odškodninska odgovornost zastavnega upnika za škodo zaradi nepravilne uveljavitve zastavne pravice

3.7. Vpliv postopka zaradi insolventnosti nad glavnim dolžnikom ali prenehanja glavnega dolžnika na odgovornost zastavitelja ali poroka

3.7.1. Splošne značilnosti položaja, ko za obveznost insolventnega dolžnika odgovarja porok ali zastavitelj

3.7.2. Postopek zaradi insolventnosti nad glavnim dolžnikom ne vpliva na odgovornost zastavitelja za zavarovano obveznost ali odgovornost poroka

3.7.3. Prenehanje glavnega dolžnika ne vpliva na odgovornost zastavitelja za zavarovano obveznost, zato ne povzroči prenehanja zastavne pravice

4. POGLAVJE: HIPOTEKA
4.1. Opredelitev hipoteke

4.2. Učinki hipoteke

4.2.1. Splošno

4.2.2. Učinki hipoteke proti vsakokratnemu lastniku

4.2.3. Učinki hipoteke na pozneje pridobljene izvedene pravice

4.2.4. Učinki hipoteke proti drugim upnikom zastavitelja

4.3. Hipoteka za zavarovanje tujega dolga (obveznosti)

4.4. Solidarna odgovornost več zastaviteljev

4.5. Skupna hipoteka

4.6. Hipoteka v korist več imetnikov (skupni imetniki hipoteke)

4.7. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) pridobitve (nastanka), prenosa in prenehanja hipoteke

4.8. Pravnoposlovna pridobitev hipoteke

4.8.1. Predpostavke pravnoposlovne pridobitve hipoteke

4.8.2. Pogodba o ustanovitvi hipoteke

4.8.3. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve (ustanovitve) hipoteke

4.8.3.1. Predpostavke veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila za vpis (pridobitve) hipoteke

4.8.3.2. Določenost vsebine razpolaganja

4.8.4. Vpis hipoteke v zemljiško knjigo

4.9. Pridobitev hipoteke v izvršilnem postopku

4.10. Razpolaganje s hipoteko

4.10.1. Pravno mogoči načini razpolaganja s hipoteko

4.10.2. Zemljiškoknjižno dovolilo o razpolaganju s hipoteko

4.11. Prenos hipoteke

4.11.1. Prenos hipoteke kot samodejna posledica prenosa terjatve

4.11.2. Nedeljivost hipoteke pri delnem prenosu terjatve

4.12. Odpoved hipoteki

4.13. Utesnitev hipoteke

4.13.1. Načini utesnitve hipoteke

4.13.2. Utesnitve glede zavarovane terjatve ali najvišjega zneska pri maksimalni hipoteki

4.13.3. Znižanje obrestne mere ali sprememba dospelosti hipotekarne terjatve

4.13.4. Podreditev oziroma prireditev vrstnega reda poplačila pozneje pridobljeni hipoteki

4.14. Pravna dejstva glede hipotekarne terjatve ali hipoteke (zaznambe pri hipoteki)

4.14.1. Vrste zaznamb pri hipoteki

4.14.2. Posebne značilnosti zaznamb pri hipoteki, ki učinkujejo proti (vsakokratnemu) lastniku nepremičnine

4.15. Uveljavitev hipoteke

4.15.1. Pojem in pomen uveljavitve hipoteke

4.15.2. Pravne posledice uveljavitve hipoteke – splošno

4.15.3. Prenos lastninske pravice na kupca

4.15.4. Prenehanje hipotek in zemljiških dolgov zaradi prisilne prodaje

4.15.5. Učinki prisilne prodaje na poznejše izvedene pravice

4.15.5.1. Prednostno načelo kot splošno pravilo o učinkih uveljavitve zastavne pravice na pozneje pridobljene izvedene pravice

4.15.5.2. Posebno pravilo (izjema) za stvarne služnosti

4.15.5.3. Posebno pravilo (izjema) za najemno pravico

4.15.5.4. Pravne posledice prenehanja poznejše stavbne pravice

4.16. Notarska prodaja zaradi zunajsodne uveljavitve hipoteke

4.16.1. Pojem in značilnosti notarske hipoteke

4.16.2. Neposredna izvršljivost hipotekarne obveznosti

4.16.2.1. Splošno

4.16.2.2. Neposredna izvršljivost hipotekarne obveznosti, če je zastavitelj hkrati glavni dolžnik

4.16.2.3. Neposredna izvršljivost hipotekarne obveznosti, če zastavitelj ni hkrati glavni dolžnik

4.16.2.4. Neposredna izvršljivost obveznosti, zavarovane z maksimalno hipoteko

4.16.3. Notarska prodaja kot postopek zunajsodne uveljavitve hipoteke

4.16.4. Začetek notarske prodaje

4.16.4.1. Splošno

4.16.4.2. Zahteva za notarsko prodajo

4.16.4.3. Predpostavke dovoljenosti notarske prodaje

4.16.4.4. Zapisnik o začetku notarske prodaje in zaznamba notarske prodaje

4.16.5. Izvedba notarske prodaje

4.16.6. Prenos lastninske pravice na kupca in druge posledice uspešne notarske prodaje

4.16.7. Prevzem nepremičnine zaradi poplačila zavarovane terjatve

4.17. Prenehanje hipoteke

4.17.1. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) prenehanja hipoteke

4.17.2. Prenehanje hipoteke zaradi prenehanja terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena

4.17.3. Prenehanje hipoteke, če hipotekarni upnik postane zastavitelj (lastnik nepremičnine)

4.17.4. Pravne posledice prenehanja (izbrisa) hipoteke

5. POGLAVJE: MAKSIMALNA HIPOTEKA
5.1. Splošne značilnosti maksimalne hipoteke

5.2. Maksimalna hipoteka kot varovalna stvarna pravica in posebna pravila o nastanku posamičnih (navadnih) hipotek z nastankom terjatev iz zavarovanega razmerja

5.3. Utesnitev maksimalne hipoteke

5.4. Zaznamba neposredne izvršljivosti pri maksimalni hipoteki

5.5. Maksimalna hipoteka v primerljivih pravnih redih

5.5.1 Nemčija

5.5.2 Avstrija

6. POGLAVJE: SPLOŠNE PRAVNE ZNAČILNOSTI ZASTAVE TERJATVE
6.1. Nastanek zastavne pravice na terjatvi

6.2. Zunajsodna uveljavitev zastavne pravice na terjatvi

7. POGLAVJE: ZASTAVNA PRAVICA NA TERJATVI
7.1. Splošne značilnosti zastavne pravice na terjatvi

7.2. Nastanek zastavne pravice na terjatvi

7.3. Zunajsodna uveljavitev zastavne pravice na terjatvi

7.4. Zastavna pravica na lastnem dolgu

8. POGLAVJE: FIDUCIARNI PRENOS TERJATVE IN GLOBALNA CESIJA
8.1. Splošne značilnosti fiduciarnih zavarovanj

8.2. Ureditev odstopa v zavarovanje ter globalni odstopi terjatev

8.3. Zunajsodna uveljavitev zavarovanja

8.4. Vprašanje izpodbojnosti anticipiranih fiduciarnih cesij ter pravne posledice začetka stečaja in prisilne poravnave na fiduciarne odstope

8.5. Posebej o problematiki prepovedi cediranja

8.6. Omejitev presežka pravne oblasti ter oblika dogovora o odstopu v zavarovanje

9. POGLAVJE: FINANČNA ZAVAROVANJA
9.1. Splošne značilnosti finančnih zavarovanj

9.2. Prevzem (prisvojitev) predmeta zavarovanja

9.3. Ureditev finančnih zavarovanj v nekaterih tujih pravnih ureditvah

9.3.1. Uvod

9.3.2. Opredelitev pogodbe o finančnih zavarovanjih in finančnega zavarovanja

9.3.2.1. Splošno

9.3.2.2. Finančno zavarovanje

9.3.2.3. Pravna narava denarja kot predmeta finančnega zavarovanja

9.3.3. Stranke pogodbe

9.3.4. Oblike finančnega zavarovanja

9.3.4.1. Splošno

9.3.4.2. Posebni dogovori

9.3.4.3. Prodaja

9.3.4.4. Prisvojitev

9.3.4.5. Pravica uporabe

9.3.5. Težave pri implementaciji

10. POGLAVJE: NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA
10.1. Značilnosti neposestne zastavne pravice

10.2. Ustanovitev neposestne zastavne pravice

10.3. Registrska zastavna pravica na premičninah

10.3.1. Opredelitev registrske zastavne pravice

10.3.2. Izhodišča normativne ureditve registrske zastavne pravice

10.3.3. Ureditev registrske zastavne pravice na premičninah v SPZ

10.3.4. Pregled sodne prakse

10.4. Uveljavitev neposestne zastavne pravice na zalogah

10.4.1. Splošno

10.4.2. Predčasna uveljavitev neposestne zastavne pravice na zalogah

10.4.3. Uveljavitev zastavne pravice na zalogah in kolizije drugih stvarnih pravic

11. POGLAVJE: PREPOVED KOMISORNEGA DOGOVORA – KAJ JE NJEN NAMEN IN KOLIKO JO ŠE OSTANE?
11.1. Uvod

11.2. Ureditev v ZOR in ZTLR

11.2.1. Prepoved komisornega dogovora pri zastavni pravici

11.2.2. Odstop terjatve v zavarovanje

11.3. Reforma civilnega prava – OZ in SPZ

11.3.1. Prepoved komisornega dogovora pri zastavni pravici

11.3.2. Fiduciarna stvarnopravna zavarovanja

11.3.3. Sestavljena zavarovanja

11.3.4. Zakon o finančnih zavarovanjih

11.4. Sklep

12. POGLAVJE: UVELJAVITEV ZASTAVNE PRAVICE NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH
12.1. Izhodiščno o zastavnih pravicah na vrednostnih papirjih

12.2. Uveljavitev zastavne pravice na materializiranih vrednostnih papirjih

12.2.1. Splošne ugotovitve

12.2.2. Zunajsodna uveljavitev zastavne pravice na materializiranih vrednostnih papirjih in razmerje do možnosti sodne uveljavitve zastavne pravice

12.2.3. Posebej o zunajsodni uveljavitvi zastavne pravice na materializiranih vrednostnih papirjih po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom oziroma zastaviteljem

12.2.4. Posebej o zunajsodni uveljavitvi zastavne pravice na materializiranih vrednostnih papirjih po začetku prisilne poravnave nad dolžnikom oziroma zastaviteljem

12.3. Uveljavitev zastavne pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih

12.3.1. Splošno

12.3.2. Več zastavnih pravic na istem vrednostnem papirju

12.4. Posebej o uveljavitvi zastavne pravice kot oblike finančnega zavarovanja

12.4.1. Splošno o uveljavljanju zastavnih pravic na vrednostnih papirjih, ki predstavljajo finančna zavarovanja

12.4.2. Način uveljavitve zastavne pravice

12.4.3. Načini uveljavitve zastavne pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih

12.4.4. Posebej o zunajsodni uveljavitvi zastavne pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki predstavljajo finančna zavarovanja po začetku postopkov zaradi insolventnosti

12.4.5. Uveljavitev zastavne pravice na vrednostnih papirjih z vidika pravil prevzemov

12.4.6. Uveljavitev zastavne pravice na vrednostnih papirjih z vidika pravil konkurence

12.4.7. Uveljavitev finančnih zavarovanj po odstopu terjatev subjektu, ki ni subjekt po ZFZ

13. POGLAVJE: ZASTAVNA PRAVICA NA POSLOVNEM DELEŽU
13.1. Uvod

13.2. Nastanek zastavne pravice na poslovnem deležu

13.3. Razmerje med zastavnim upnikom in zastaviteljem pred zapadlostjo zavarovane terjatve

13.4. Uveljavitev zastavne pravice na poslovnem deležu

13.4.1. Uvodno

13.4.2. Sodna uveljavitev zastavne pravice

13.4.3. Zunajsodna uveljavitev zastavne pravice

13.5. Posebej o predkupni pravici družbenikov in omejitvah prenosa poslovnega deleža v družbeni pogodbi v zvezi s predčasno prodajo in prisilno prodajo zaradi uveljavitve zastavne pravice

14. POGLAVJE: UVELJAVITEV POGODBENE ZASTAVNE PRAVICE V IZVRŠBI
14.1. Splošno

14.2. Razmerje med materialnim in procesnim položajem zastavnega upnika

14.3. Predmet izvršbe v primeru pogodbene zastavne pravice

14.4. Položaj zastavnega dolžnika po noveli ZIZ-L.

14.5. Sklep

DODATEK: VZORCI ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH DOVOLIL
Vzorec 1: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve hipoteke − zastavitelj je hkrati glavni dolžnik

Vzorec 2: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve hipoteke − zastavitelj ni hkrati glavni dolžnik

Vzorec 3: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve hipoteke − več zavarovanih terjatev

Vzorec 4: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve maksimalne hipoteke − zastavitelj je hkrati glavni dolžnik

Vzorec 5: Dovolilo (posadna listina) za prenos hipoteke na novega upnika kot edinega imetnika

Vzorec 6: Dovolilo (posadna listina) za prenos hipoteke na novega upnika kot skupnega imetnika

Vzorec 7: Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke

Vzorec 8: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve hipoteke

Vzorec 9: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve hipoteke

Vzorec 10: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve maksimalne hipoteke

Vzorec 11: Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris izvedene pravice pri vseh osnovnih pravnih položajih posameznih (in ne vseh) nepremičnin

Vzorec 12: Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris izvedene pravice pri posameznih (in ne vseh) osnovnih pravnih položajih nepremičnine

Vzorec 13: Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke pri delnem (in ne celotnem) deležu osnovnega pravnega položaja nepremičnine

Vzorec 14: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis podreditve poplačila hipoteke − poznejša hipoteka je vknjižena

Vzorec 15: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis podreditve poplačila hipoteke − poznejša hipoteka še ni vknjižena

Vzorec 16: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis prireditve poplačila hipoteke

Vzorec 17: Dovolilo (posadna listina) za izbris hipoteke

Vzorec 18: Tožbeni zahtevek za ugotovitev prenehanja hipoteke

Služnosti, stvarno breme, stavbna pravica in druge izvedene pravice (3. knjiga)

1. poglavje: Skupne značilnosti izvedenih pravic
1.1. Opredelitev izvedenih pravic
1.1.1. Temeljna (izvorna) in izvedena pravica
1.1.2. Oblikovalne pravice
1.2. Razvrščanje izvedenih pravic
1.2.1. Merila razvrščanja
1.2.2. Standardna razvrstitev izvedenih pravic
1.2.3. Primarne in sekundarne izvedene pravice
1.3. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) pridobitve (nastanka) izvedenih pravic
1.4. Poslovna pridobitev izvedenih pravic
1.4.1. Predpostavke poslovne pridobitve izvedenih pravic
1.4.2. Pogodba o ustanovitvi (primarne) izvedene pravice
1.4.3. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve (nove) izvedene pravice
1.4.4. Vpis pravnoposlovne pridobitve (ustanovitve) izvedene pravice v zemljiško knjigo
1.5. Pridobitev izvedene pravice na podlagi oblikovalne odločbe o ustanovitvi izvedene pravice
1.6. Izhodišča za opredelitev značilnosti izvedenih pravic
1.7. Učinki izvedenih pravic
1.7.1. Splošni in posebni učinki
1.7.2. Učinki primarnih izvedenih pravic na lastninsko pravico
1.7.3. Učinki primarnih izvedenih pravic na druge, pozneje pridobljene primarne izvedene pravice (prednostno pravilo)
1.8. Stvarne pravice, ki so lahko predmet izvedenih pravic
1.8.1. Katero stvarno pravico je mogoče omejiti z ustanovitvijo izvedene stvarne pravice
1.8.2. Idealni delež lastninske pravice kot predmet izvedenih pravic
1.8.3. Izvedene pravice, ki omejujejo osnovne pravne položaje več nepremičnin
1.9. Splošno o razpolaganju z izvedenimi pravicami
1.10. Prenos izvedenih pravic
1.10.1. Prenosljivosti izvedenih pravic in prenos na podlagi razpolaganja njenega imetnika
1.10.2. Nedeljivost izvedenih (stvarnih) pravic
1.10.3. Prehod izvedene pravice na univerzalne pravne naslednike njenega imetnika
1.11. Odpoved izvedeni pravici
1.11.1. Odpoved izvedeni pravici kot pravni temelj pravnoposlovnega prenehanja izvedene pravice
1.11.2. Soglasje imetnika sekundarne izvedene pravice kot predpostavka učinkovanja odpovedi primarni izvedeni pravici
1.11.3. Pogodba o prenehanju izvedene stvarne pravice
1.11.4. Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris izvedene stvarne pravice
1.12. Utesnitev izvedene stvarne pravice
1.12.1. Utesnitev izvedene stvarne pravice kot delna odpoved
1.12.2. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve izvedene stvarne pravice
1.13. Časovna omejenost izvedenih pravic
1.13.1. Pojem in pomen časovne omejenosti izvedenih pravic
1.13.2. Pravice, katerih trajanje (obstoj) je časovno omejeno
1.13.3. Pravice, vezane na določeno osebo
1.14. Predpostavke (pravni temelji) prenehanja izvedenih stvarnih pravic
1.14.1. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) prenehanja izvedenih stvarnih pravic
1.14.2. Prenehanje izvedene pravice, katere trajanje je časovno omejeno
1.14.3. Prenehanje izvedene pravice zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe brez pravnega nasledstva
1.14.4. Prenehanje izvedenih stvarnih pravic na podlagi oblikovalne odločbe o ukinitvi izvedene pravice
1.14.5. Prenehanje izvedenih stvarnih pravic z nastopom drugih pravnih dejstev
1.15. Vpisi glede izvedenih pravic v zemljiško knjigo
1.15.1. Vpis pridobitve izvedene pravice
1.15.2. Vpis prenosa izvedene pravice
1.15.3. Vpis utesnitev izvedene pravice
1.15.4. Vpis drugih pravnih dejstev, ki se vpišejo pri izvedeni pravici
1.15.5. Vpis prenehanja (izbris) izvedene pravice
2. poglavje: Splošno o služnostih
2.1. Pojem služnosti
2.2. Vrste služnosti
2.2.1. Merila za razvrščanje služnosti
2.2.2. Sodobna razvrstitev služnosti
2.2.3. Pozitivne in negativne služnosti
2.3. Učinki služnosti
2.3.1. Učinki služnosti na lastninsko pravico na služeči nepremičnini
2.3.2. Učinki služnosti na druge, pozneje pridobljene izvedene pravice
3. poglavje: Stvarne služnosti
3.1. Pojem in značilnosti stvarnih služnosti
3.1.1. Upravičenja, ki služijo uporabi gospodujoče nepremičnine, kot opredelilna značilnost stvarnih služnosti
3.1.2. Lastninska pravica na (celotni) nepremičnini kot predmet stvarne služnosti
3.1.3. Stvarna služnost kot vključena akcesorna pravica in osebe, v korist katerih učinkuje stvarna služnost
3.1.4. Časovna (ne)omejenost stvarne služnosti
3.2. Upravičenja, ki jih lahko vključuje stvarna služnost
3.2.1. Splošno o dovoljeni vsebini stvarnih služnosti
3.2.2. Vsebina upravičenja uporabe služeče nepremičnine, ki ga lahko vključuje pozitivna stvarna služnost
3.2.3. Vsebina opustitvenega (prepovednega) upravičenja, ki ga lahko vključuje negativna stvarna služnost
3.3. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) pridobitve (nastanka) stvarne služnosti
3.4. Pravnoposlovna pridobitev stvarne služnosti
3.4.1. Predpostavke pravnoposlovne pridobitve stvarne služnosti
3.4.2. Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti
3.4.3. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve (ustanovitve) stvarne služnosti
3.5. Pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem
3.6. Pridobitev stvarne služnosti na podlagi oblikovalne odločbe
3.6.1. Splošno
3.6.2. Sklep o določitvi (ustanovitvi) nujne poti
3.7. Razpolaganje s stvarno služnostjo
3.8. Prenehanje stvarne služnosti
3.8.1. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) prenehanja stvarnih služnosti
3.8.2. Prenehanje stvarne služnosti z nastopom pravnih dejstev iz 223. člena SPZ
3.8.3. Prenehanje stvarne služnosti, če ista oseba postane lastnik služeče in gospodujoče nepremičnine
3.9. Učinek delitve nepremičnin (parcelacija) za stvarno služnost
3.10. Vpis pridobitve stvarne služnosti
4. poglavje: Osebne služnosti
4.1. Pojem in značilnosti osebnih služnosti
4.1.1. Upravičenje uporabe, namenjeno zadovoljevanju osebnih potreb ali opravljanju določenega podjema kot opredelilna značilnost osebnih služnosti
4.1.2. Lastninska pravica na nepremičnini kot predmet osebne služnosti
4.1.3. Časovna omejenost osebnih služnosti
4.2. Upravičenja, ki jih lahko vključujejo osebne služnosti, ki omejujejo lastninsko pravico na nepremičnini
4.2.1. Splošna pravila o obsegu upravičenja uporabe imetnika osebne služnosti
4.2.2. Druga upravičenja, ki jih lahko vključuje osebna služnost, in vrste osebnih služnosti
4.2.3. Dovoljene (pravno mogoče) omejitve obsega uporabe služeče nepremičnine
4.3. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) pridobitve (nastanka) osebne služnosti
4.4. Pravnoposlovna pridobitev osebne služnosti
4.4.1. Predpostavke pravnoposlovne pridobitve osebne služnosti
4.4.2. Pogodba o ustanovitvi osebne služnosti
4.4.3. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve (ustanovitve) osebne služnosti
4.4.4. Posebna pravila o pridobitvi osebne služnosti na podlagi oporočnega razpolaganja
4.5. Razpolaganje z osebno služnostjo
4.5.1. Splošno o razpolaganju z osebno služnostjo
4.5.2. Prenos izvrševanja upravičenja uporabe služeče nepremičnine, ki ga vsebuje osebna služnost
4.6. Predpostavke (pravni temelji) prenehanja osebnih služnosti
4.7. Vpis pridobitve osebne služnosti
5. poglavje: Neprave stvarne služnosti
5.1. Pojem in splošne značilnosti neprave stvarne služnosti
5.2. Pridobitev (nastanek) neprave stvarne služnosti
5.2.1. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) pridobitve neprave stvarne služnosti
5.2.2. Pravnoposlovna pridobitev neprave stvarne služnosti
5.3. Razpolaganje z nepravo stvarno služnostjo
5.4. Prenehanje neprave stvarne služnosti
5.5. Vpis pridobitve neprave stvarne služnosti
6. poglavje: Služnosti v javno korist
6.1. Pojem in značilnosti služnosti v javno korist
6.1.1. Splošno
6.1.2. Upravičenja, ki jih lahko vključuje služnost v javno korist
6.1.3. Pomen javne koristi in časovna neomejenost služnosti v javno korist
6.2. Razpolaganje s služnostjo v javno korist in njen prenos (prehod) na novega upravljavca infrastrukture
6.2.1. Splošno
6.2.2. Prenos (prehod) služnosti v javno korist na novega upravljavca infrastrukture
6.3. Pomen novele SPZ-B za ureditev služnosti v javno korist
7. poglavje: Zloraba stvarne služnosti za oškodovanje upnikov (navidezna stvarna služnost)
7.1. Pojem in vsebina stvarne služnosti
7.2. Nepravilnosti v postopku nastanka stvarne služnosti
7.3. Navidezna stvarna služnost
7.4. Prenehanje stvarne služnosti na podlagi 222. člena SPZ
7.5. Prenehanje navidezne stvarne služnosti z izbrisno tožbo
7.6. Sklep
8. poglavje: Stvarno breme
8.1. Pojem in značilnosti stvarnega bremena
8.1.1. Upravičenje zahtevati izpolnitev dajatvene ali storitvene obveznosti in poplačilno upravičenje kot opredelilni značilnosti stvarnega bremena
8.1.2. Učinki stvarnega bremena
8.1.3. Pravo stvarno breme kot časovno omejena pravica
8.1.4. Nepravo stvarno breme kot vključena akcesorna pravica
8.2. Upravičenja, ki jih vključuje stvarno breme
8.2.1. Značilnosti dajatev ali storitev, ki jih lahko vsebuje stvarno breme
8.2.2. Obseg odgovornosti posameznega lastnika obremenjene nepremičnine za obveznosti, ki so vsebina stvarnega bremena
8.2.3. Poplačilno upravičenje za izpolnitve, ki izvirajo iz stvarnega bremena
8.3. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) pridobitve (nastanka) stvarnega bremena
8.4. Pravnoposlovna pridobitev stvarnega bremena
8.4.1. Predpostavke pravnoposlovne pridobitve stvarnega bremena
8.4.2. Pogodba o ustanovitvi stvarnega bremena
8.4.3. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve (ustanovitve) stvarnega bremena
8.5. Stvarno breme pri etažni lastnini po 120. členu SPZ
8.6. Razpolaganje s stvarnim bremenom
8.7. Učinek delitve nepremičnin (parcelacija) za stvarno breme
8.8. Predpostavke (pravni temelji) prenehanja stvarnega bremena
8.9. Vpis stvarnega bremena v zemljiško knjigo
9. poglavje: Stavbna pravica
9.1. Pojem in značilnosti stavbne pravice
9.1.1. Upravičenja, ki jih vključuje stavbna pravica
9.1.2. Vključitev lastninske pravice na stavbi v stavbno pravico
9.1.3. Stavbna pravica kot samostojna in kot vključena pravica
9.1.4. Časovna omejenost stavbne pravice
9.2. Splošno o predpostavkah (pravnih temeljih) pridobitve (nastanka) stavbne pravice
9.3. Pravnoposlovna pridobitev stavbne pravice
9.3.1. Predpostavke pravnoposlovne pridobitve stavbne pravice
9.3.2. Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice
9.3.3. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve (ustanovitve) stavbne pravice
9.4. Razpolaganje s stavbno pravico
9.5. Prenos stavbne pravice
9.5.1. Predpostavke pravnoposlovnega prenosa stavbne pravice
9.5.2. Nedeljivost stavbne pravice
9.5.3. Pravna narava dogovora o nadomestilu za uporabo stavbne pravice ter nadomestilu zaradi prenehanja stavbne pravice
9.6. Z ustanovitvijo katerih izvedenih pravic je mogoče omejiti stavbno pravico
9.7. Preoblikovanje stavbne pravice z oblikovanjem etažne lastnine
9.8. Predpostavke (pravni temelji) prenehanja stavbne pravice
9.8.1. Splošno
9.8.2. Prenehanje stavbne pravice na podlagi pravnega posla
9.8.3 Prenehanje stavbne pravice, ustanovljene za nedoločen čas
9.9. Pravne posledice prenehanja stavbne pravice
9.9.1. Splošno
9.9.2. Nadomestilo za prenehanje stavbne pravice
9.9.3. Prenehanje zastavne pravice ali drugih sekundarnih izvedenih pravic na stavbni pravici zaradi prenehanja stavbne pravice
9.10. Vpisi glede stavbne pravice v zemljiško knjigo
9.10.1. Vpis pridobitve stavbne pravice
9.10.2. Vpis prenosa ali omejitve stavbne pravice
9.10.3. Vpis prenehanja stavbne pravice
9.11. Splošna in posebna pravica uporabe javnega dobra
9.11.1. Javno dobro
9.11.2. Splošna pravica uporabe javnega dobra
9.11.3. Posebna pravica uporabe javnega dobra
9.12. Stavbna pravica kot posebna pravica uporabe javnega dobra
9.13. Ureditev stavbne pravice v posebnih predpisih
9.13.1. Uvod
9.13.2. Ureditev v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS-1
9.13.3. Ureditev v Zakonu o spodbujanju investicij – ZSInv
9.13.4. Ureditev v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu – ZJZP
9.13.5. Ureditev v Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji – ZDARS-1
9.13.6. Ureditev v Zakonu o cestah – ZCes-1
9.13.7. Ureditev v Zakonu o vodah – ZV-1
9.13.8. Ureditev v Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča – ZVEtL-1
9.13.9. Ureditev v Zakonu o urejanju prostora – ZUreP-2
9.13.10. Ureditev v Gradbenem zakonu – GZ
9.13.11. Ureditev v Zakonu o nepravdnem postopku – ZNP-1
9.13.12. Ureditev v Zakonu o Kobilarni Lipica – ZKL-1
9.13.13. Ureditev v Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – ZSKZ
9.14. Zakonita stavbna pravica (drugi odstavek 271. člena SPZ)
9.14.1. Splošno
9.14.2. Preoblikovanje pravice uporabe v stavbno pravico na podlagi zakona
10. poglavje: Izvedene obligacijske pravice
10.1. Značilnosti izvedenih obligacijskih pravic
10.1.1. Omejitev pogodbene avtonomije pri ustanavljanju obligacijskih izvedenih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico
10.1.2. Prisilna pravica do prepovedi razpolaganja
10.2. Pogodbena pravica do prepovedi razpolaganja
10.2.1. Značilnosti pravice do prepovedi razpolaganja
10.2.2. Pravnoposlovna pridobitev pravice do prepovedi razpolaganja
10.2.3. Razpolaganje s pravico do prepovedi razpolaganja
10.2.4. Prenehanje pravice do prepovedi razpolaganja
10.2.5. Vpis pravice do prepovedi razpolaganja v zemljiško knjigo
10.3. Odkupna pravica
10.3.1. Značilnosti odkupne pravice
10.3.2. Pravnoposlovna pridobitev odkupne pravice
10.3.3. Razpolaganje z odkupno pravico
10.3.4. Prenehanje odkupne pravice
10.3.5. Vpis odkupne pravice v zemljiško knjigo
10.4. Prisilna pravica do prepovedi razpolaganja po 93. členu GZ
10.4.1. Opredelitev pravnega problema in metodološki pristop
10.4.2. Prepovedi iz 93. člena GZ nastanejo šele, ko so izrečene kot inšpekcijski ukrep
10.4.3. Učinki zaznambe prepovedi iz 93. člena GZ v zemljiški knjigi
10.4.4. Kako se pravilno uporablja peti odstavek 93. člena GZ pri overitvi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu in odločanju o vpisih v zemljiško knjigo?
10.4.5. Katero pravno dejanje je nično po tretjem odstavku 93. člena GZ?
10.4.6. Sklep
11. poglavje: Predkupna pravica
11.1. Skupne značilnosti predkupnih pravic
11.1.1. Opredelitev predkupne pravice in njene splošne značilnosti
11.1.2 Učinek predkupne pravice na veljavnost zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini
11.1.3. Vrste predkupnih pravic
11.1.4. Razmerje pri konkurenci več predkupnih pravic
11.2. Pogodbena predkupna pravica
11.2.1. Značilnosti pogodbene predkupne pravice
11.2.2. Pravnoposlovna pridobitev pogodbene predkupne pravice
11.2.3. Razpolaganje s pogodbeno predkupno pravico
11.2.4. Ponudba predkupnemu upravičencu in uveljavitev pogodbene predkupne pravice
11.2.5. Kršitev pogodbene predkupne pravice
11.2.6. Prenehanje pogodbene predkupne pravice
11.2.7. Vpis pogodbene predkupne pravice v zemljiško knjigo
11.3. Zakonita predkupna pravica solastnika ali etažnega lastnika
11.4. Skupne značilnosti zakonitih predkupnih pravic v javno korist in drugih javnopravnih omejitev prometa z nepremičninami
11.4.1. Javna korist kot namen (ratio) javnopravnih omejitev prometa z nepremičninami in vrste teh omejitev
11.4.2. Učinek zakonite predkupne pravice ali javnopravne omejitev na veljavnost zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini
11.4.3. Uveljavljanje ničnosti prenosa lastninske pravice zaradi kršitve zakonite predkupne pravice v javno korist
11.5. Posebni predpisi, ki urejajo zakonite predkupne pravice v javno korist
11.5.1. Splošno
11.5.2. Zakonita predkupna pravica države in občine po Zakonu o urejanju prostora – ZUreP-2
11.5.3. Zakonita predkupna pravica po Zakonu o kmetijskih zemljiščih – ZKZ
11.5.4. Zakonita predkupna pravica po Zakonu o gozdovih – ZG
11.5.5. Zakonita predkupna pravica po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev – ZDKG
11.5.6. Zakonita predkupna pravica po Zakonu o ohranjanju narave – ZON
11.5.7. Zakonita predkupna pravica po Zakonu o vodah – ZV-1
11.5.8. Zakonita predkupna pravica po Zakonu o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1
11.5.9. Konkurenca med zakonitimi predkupnimi pravicami v javno korist
11.6. Notarska overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu v zvezi z javnopravnimi omejitvami
11.6.1. Splošno
11.6.1. Listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
11.6.2. Omejitve po ZUreP-2
11.6.3. Omejitve po ZKZ
11.6.4. Omejitve po ZON
11.6.5. Omejitve po ZV-1
11.6.6. Omejitve po ZVKD-1
11.7. Uveljavljanje predkupne pravice pri prodaji v stečajnem in izvršilnem postopku
11.7.1. Umestitev predkupne pravice v ZFPPIPP in ZIZ
11.7.2. Predkupne pravice, ki jih je treba upoštevati
11.7.3. Predkupni upravičenec kot materialnopravni udeleženec postopka
11.7.4. O obveščanju predkupnih upravičencev in uveljavitvi predkupne pravice
11.7.5. Sodni preizkus varstva predkupne pravice
11.7.6. Sklepno
Dodatek: Novela SPZ-B
12. poglavje: Pomen novele SPZ-B
12.1. Sodobno stvarno pravo ali zakaj je treba opustiti »dogmatski« pristop – strokovni predlog novele SPZ-B
12.2. Zamujena priložnost za sodobno in pregledno ureditev – uradniška novela SPZ-B
13. poglavje: Vključena lastninska pravica
13.1. Vključene pravice niso »nov« institut, saj jih že urejata SPZ in ZZK-1
13.2. Izhodišča za opredelitev instituta vključene lastninske pravice
13.2.1. Pomen načela omejenega števila stvarnopravnih položajev
13.2.2. Prenosljivost pravic
13.2.3. Samostojne in akcesorne pravice
13.2.4. Pravno mogoči načini razpolaganja s samostojno lastninsko pravico
13.3. Značilnosti vključene lastninske pravice
13.3.1. Strokovni predlog jasne opredelitve značilnosti vključene lastninske pravice v SPZ
13.3.2. Samostojnost je tipična značilnost lastninske pravice, zato lahko vključena lastninska pravica nastane samo pri položajih, ki jih določa zakon
13.3.3. Vključena lastninska pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika glavne nepremičnine in ni samostojno prenosljiva
13.3.4. Razpolaganje s samostojno lastninsko pravico učinkuje tudi za vključeno lastninsko pravico
13.3.5. Vključene lastninske pravice ni mogoče samostojno omejiti z zastavno pravico in stvarnim bremenom
13.3.6. Pravno mogoči načini razpolaganja z vključeno lastninsko pravico
14. poglavje: Pravno mogoči načini preoblikovanja lastninske pravice na nepremičnini
14.1. Splošno
14.2. Razdelitev in združitev nepremičnin
14.3. Oblikovanje etažne lastnine
14.3.1. Pogoji za oblikovanje etažne lastnine ali kako pravilno razlagati drugi odstavek 105. člen SPZ
14.3.2. Pravne posledice oblikovanja etažne lastnine
14.4. Oblikovanje položaja povezanih nepremičnin
14.4.1. Namen (ratio) položajev vključenih lastninskih pravic
14.4.2. Pogoji za oblikovanje položaja povezanih nepremičnin
14.4.3. Pravne posledice oblikovanja položaja povezanih nepremičnin
14.5. Pravno mogoče (dovoljene) kombinacije položajev vključene in samostojne lastninske pravice
14.6. Sistematična analiza dovoljenih (pravno mogočih) položajev vključene lastninske pravice
Položaj 1: Razmerja etažne lastnine – splošni skupni del je parcela (prvi in četrti odstavek 105. člena SPZ)
Položaj 2: Razmerja etažne lastnine – splošni skupni del je stavbna pravica (258. člen SPZ)
Položaj 3: Glavne in pomožna nepremičnina so parcele (prvi odstavek 127.a člena SPZ)
Položaj 4: Glavna nepremičnina je del, pomožna nepremičnina je parcela
Položaj 5: Parcela je skupni del več stavb v etažni lastnini in več parcel (novi šesti odstavek 105. člena SPZ)
Položaj 6: Del je skupni del več stavb v etažni lastnini in pomožni del več parcel
Položaj 7: Razmerja etažne lastnine – noben samostojen prostorski del nima položaja posameznega dela etažni lastnini
Položaj 8: Pomožni objekt, zgrajen na podlagi stavbne pravice
15. poglavje: Učinki preoblikovanja lastninske pravice za izvedene in varovalne pravice
15.1. Izhodišča za zapolnitev pravnih praznin in nedoslednosti ureditve
15.2. Pravni učinki oblikovanja etažne lastnine za izvedene in varovalne pravice
15.2.1. Strokovni predlog celovite in konsistentne ureditve oblikovanja etažne lastnine za vse izvedene in varovalne pravice
15.2.2. Pomen soglasja imetnika pravice oziroma sodne odločbe, ki nadomesti to soglasje (drugi odstavek 108. člena in drugi odstavek 110. člena SPZ)
15.3. Pravni učinki oblikovanja in prenehanja položaja povezanih nepremičnin za izvedene in varovalne pravice
15.4. Shematski prikaz učinkov izvedenih in varovalnih pravic za lastninsko pravico in učinkov preoblikovanja nanje
16. poglavje: Preoblikovanje lastninske pravice iz samostojne v vključeno ali iz vključene v samostojno
16.1. Pravni temelji preoblikovanja
16.2. Pravni posel o oblikovanju položaja povezanih nepremičnin
16.3. Preoblikovanje lastninske pravice s sodno odločbo
16.3.1. Delitev solastnine z oblikovanjem etažne lastnine
16.3.2. Oblikovanje položaja povezanih nepremičnin s sodno odločbo
16.3.3. Ukinitev položaja povezanih nepremičnin s sodno odločbo
16.4. Vpis nastanka in prenehanja položaja povezanih nepremičnin v zemljiško knjigo
16.5. Ali je mogoče oblikovati položaje povezanih nepremičnin tudi v postopkih po ZVEtL-1?
17. poglavje: Neposestna zastavna pravica
17.1. Značilnosti in pomen neposestne zastavne pravice
17.2. Posebne značilnosti neposestne zastavne pravice na zalogah ali poslovni opremi
17.3. Splošno o pomenu registra neposestnih zastavnih pravic
17.4. Vpis neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic nima oblikovalnih učinkov za njen nastanek in obstoj v razmerju do zastavitelja
17.4.1. Neposestna zastavna pravica v razmerju do zastavitelja nastane že s sklenitvijo sporazuma kot razpolagalnega pravnega posla
17.4.2. Neposestna zastavna pravica začne učinkovati v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov hkrati s tem, ko začne učinkovati v razmerju do zastavitelja
17.5. Pomen vpisa neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic
17.5.1. Metodološki pristop pri opredelitvi učinkov vpisa neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic
17.5.2. Pomen razlikovanja med podatki, ki individualizirajo posamezno stvar, in enoličnim identifikacijskim znakom
17.5.3. Presoja učinkov z vidika varstva dobrovernega poznejšega pridobitelja
17.6. Vodenje registra neposestnih zastavnih pravic

DODATEK: VZORCI

Odpoved izvedeni pravici
Vzorec 1: Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris užitka
Utesnitev izvedene pravice
Vzorec 2: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve užitka
Vzorec 3: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve užitka
Vzorec 4: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve stvarne služnosti
Vzorec 5: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve stvarnega bremena
Vzorec 6: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve stvarnega bremena
Vzorec 7: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve hipoteke
Vzorec 8: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve hipoteke
Vzorec 9: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis utesnitve maksimalne hipoteke
Vzorec 10: Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris izvedene pravice pri vseh osnovnih pravnih položajih posameznih (in ne vseh) nepremičnin
Vzorec 11: Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris izvedene pravice pri posameznih (in ne vseh) osnovnih pravnih položajih nepremičnine
Vzorec 12: Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris izvedene pravice pri delnem (in ne celotnem) deležu osnovnega pravnega položaja nepremičnine
Prenehanje izvedenih pravic
Vzorec 13: Tožbeni zahtevek za ukinitev stvarne služnosti
Vzorec 14: Tožbeni zahtevek za ukinitev užitka
Vzorec 15: Tožbeni zahtevek za ukinitev stavbne pravice
Vzorec 16: Tožbeni zahtevek za ugotovitev prenehanja izvedene stvarne pravice
Pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem
Vzorec 19: Posadna listina za vpis stvarne služnostjo
Vzorec 20: Tožbeni zahtevek za ugotovitev pridobitve stvarne služnosti
Prenehanje stvarne služnosti
Vzorec 21: Posadna listina za izbris stvarne služnosti
Vzorec 22: Tožbeni zahtevek za ugotovitev prenehanja stvarne služnosti
Pravnoposlovna pridobitev osebne služnosti
Vzorec 23: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve služnosti rabe (obseg ni omejen)
Vzorec 24: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve užitka (obseg je omejen z določenim deležem)
Vzorec 25: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve služnosti stanovanja (obseg je omejen na prostorsko določen del)
Pridobitev (nastanek) neprave stvarne služnosti
Vzorec 26: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve neprave stvarne služnosti
Prehod služnosti v javno korist na novega upravljavca infrastrukture
Vzorec 27: Posadna listina za prenos služnosti v javno korist
Pravnoposlovna pridobitev stvarnega bremena
Vzorec 28: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravega stvarnega bremena
Vzorec 29: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve nepravega stvarnega bremena
Pravnoposlovna pridobitev stavbne pravice
Vzorec 30: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis stavbne pravice
Prenos stavbne pravice
Vzorec 31: Zemljiškoknjižno dovolilo za prenos stavbne pravice
Odkupna pravica
Vzorec 32: Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve odkupne pravice
Pogodbena predkupna pravica
Vzorec 33: Obvestilo in ponudba predkupnemu upravičencu
Vzorec 34: Obvestilo in ponudba predkupnemu upravičencu – priloga besedilo prodajne pogodbe
Vzorec 35: Izjava predkupnega upravičenca o odpovedi uresničitve predkupne pravice
Vzorec 36: Zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila zaradi kršitve predkupne pravice in vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov
Oblikovanje položaja povezanih nepremičnin
Vzorec 37: Soglasje hipotekarnega upnika za oblikovanje položaja povezanih nepremičnin (hipoteka pri pomožni nepremičnini)
Vzorec 38: Soglasje hipotekarnega upnika za oblikovanje položaja povezanih nepremičnin (hipoteka pri glavni nepremičnini)
Oblikovanja etažne lastnine za izvedene in varovalne pravice
Vzorec 39: Soglasje hipotekarnega upnika iz drugega odstavka 108. člena SPZ
Pravni posel o oblikovanju položaja povezanih nepremičnin
Vzorec 40: Pravni posel o oblikovanju položaja povezanih nepremičnin