Predpisi s področja delovnih razmerjih ne poznajo pojma mobing. Namesto njega uporabljajo pojem spolno ali drugo nadlegovanje in trpinčenje. Nadlegovanje je lahko tudi enkratno dejanje, trpinčenje pa mora trajati dlje časa oziroma se mora nezaželeno ravnanje ponavljati skozi daljše obdobje. Da lahko slednje opredelimo kot nadlegovanje ali trpinčenje mora biti usmerjeno na osebnost žrtve. Delodajalec je dolžan zagotavljati delovno okolje, v katerem noben zaposleni ni izpostavljen nadlegovanju ali trpinčenju. Predvsem mora sprejeti ukrepe, s katerimi učinkovito prepreči nezaželeno ravnanje. Poleg tega pa mora uvesti sistem prepoznavanja nezaželenega ravnanja in učinkovitega njegovega reševanja oziroma odpravljanja. Ob vsakem nezaželenem pojavu naj sprejme konkretne ukrepe za njegovo prenehanje, pa tudi sistemske ukrepe, da do njega ne bo prihajalo.

Mobing ni nekaj novega, vendar se zadnja leta o njem toliko govori, da postaja vse aktualnejša tema. A očitno premalo, da bi se ljudje zavedali, kaj mobing je, kako ga prepoznati in kaj ga opredeljuje. Treba je razumeti, da gre pri mobingu za neprimerno vedenje na delovnem mestu, ki se mora sistematično ponavljati vsaj enkrat na teden, trajati najmanj šest mesecev in mora biti tako, da ga lahko uvrstimo med mobing. V zadnjem času smo, zaradi nepoznavanja in različne percepcije, priča lažnemu mobingu. To so vsi pojavi, ki jih ni mogoče strokovno opredeliti kot mobing, jih pa posamezniki tako doživljajo. Rezultati raziskave, s katero se je na osnovi ugotovitev iz strokovne literature ugotavljala pogostost mobinga in njegova percepcija med zaposlenimi, navajajo pojav lažnega mobinga.