dr. Dan Podjed
Antropolog, ZRC SAZU
Antropolog dr. Dan Podjed je raziskovalec v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani ter izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami ter razvoju izdelkov in storitev po meri ljudi. Leta 2019 je izdal knjigo Videni, v kateri je pojasnil, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav. Leta 2020 je izšla njegova knjiga Antropologija med štirimi stenami, v kateri je predstavil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo covida-19. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je njegova dela dvakrat uvrstila med izjemne dosežke na področju znanosti, in sicer leta 2011 in 2021. Od leta 2022 je član nacionalne strokovne skupine za spremljanje virusa SARS-CoV-2.
EKONOMSKI TRENDI IN EVROPSKA STRATEŠKA AVTONOMIJA
Pandemija Covid 19 je globalne gospodarske tokove postavila na glavo. Poti globalizacije so peljale po nabavnih poteh, ki so bile najugodnejše, ne glede na geografsko oddaljenost. Globalizacija je vzpostavljala vedno večjo enostavnost trgovanja in vloga držav je spet postajala vedno manjša. A prišel je Covid-19 in vse, kar je sledilo, je nabavo zgolj oteževalo. Zaprta pristanišča, omejitve potovanja med državami, obolelost, karantene in s tem povezana zaprtja pristanišč pomenijo, da je geografska oddaljenost spet postala eden izmed glavnih dejavnikov nabavnih odločitev. Podjetja se razmeram oteženih dobav prilagajajo na dva načina: prvič, namesto na globalna dobaviteljska partnerstva se podjetja primarno usmerjajo na iskanje lokalnih dobaviteljev, saj to (načeloma) zagotavlja večjo predvidljivost dobav. In drugič, podjetja se iz upravljanja dobavljenih materialov in zalog po principu just-in-time (in s tem povezane optimizacije procesov kanban), ki temelji na optimizacij dobav z minimalnimi procesnimi obremenitvami in stroški na strani naročnika, postopno spet usmerjajo v klasično strategijo zagotavljanja zalog v določenem obdobju. Dodaten izziv za podjetja je, da pri nadomeščanju starih dobaviteljev z novimi ohranjajo enako dodano vrednost dobaviteljev oziroma njihovih produktov v dobavnih verigah. Zaradi vsega naštetega postaja regijsko gospodarsko povezovanje spet zanimivo. Kaj to pomeni za strateško avtonomijo Evrope, v luči upočasnitve širitve integracije? Kaj so alternative in kaj to pomeni za mednarodno trgovino, kjer se regionalne nabavne poti krepijo? Na ta vprašanja morajo danes znati odgovoriti vsi, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino