Zeleno, digitalno in odporno

Uredništvo Zlati kamen

Za zeleno, digitalno in odporno Slovenijo potrebujemo naložbe in reforme, do teh pa pridemo le s sodelovanjem in povezovanjem.

 

Ljubljana – Slovenija bo v prihodnjih letih prejela 2,9 milijarde evrov za izvajanje evropske kohezijske politike, 1,6 milijarde evrov za izvajanje skupne kmetijske politike, 5,7 milijarde evrov za okrevanje in odpornost, od tega rekordnih 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Kje so priložnosti za občine, je bila glavna tema Konference Zlati kamen, ki je na letošnjo deseto obletnico prvič poteka v spletni obliki.

»Cilj financiranja in podpore naložbam in reformam je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije. Zato se od držav pričakuje, da bodo sledile priporočilom iz t. i. evropskega semestra v letih 2019–2020. Gre za to, da države članice prevzamejo odgovornost za krepitev gospodarske rasti in odpornosti družbe ter svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost uskladijo s prednostnimi nalogami na ravni EU,« je poudarila Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

»Velika reformna in naložbena prizadevanja so nujna tudi za področji zelenega in digitalnega prehoda. V ta namen mehanizem postavlja za države tudi jasne cilje. Vsaka država bo morala 37 % odhodkov svojega načrta za okrevanje in odpornost nameniti podnebnim ciljem. To so visoki zneski za Slovenijo. Hkrati se od vsake države članice pričakuje, da bo 20 % odhodkov svojega načrta namenila digitalni preobrazbi oziroma vložila v digitalne tehnologije. Tudi to so za Slovenijo visoki zneski,« je poudarila Hudina Kmetič.

V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so na Evropski komisiji oblikovali sedem vodilnih pobud s področja zelenega in digitalnega prehoda. Za občine so med najzanimivejšimi denimo sheme prenove stavb, trajnostna mobilnost, povečevanje povpraševanja po vozilih z nizkimi emisijami ter pospeševanje uvajanja infrastrukture za polnjenje in oskrbo z gorivom. Vse to slovenske občine sicer že počno.

Vlada načrtuje administrativno razbremenitev črpanja sredstev

Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je poudarila, da želijo v procesu programiranja evropskih sredstev obdobja 2021–2027 prisluhniti čim širšemu krogu deležnikov.

»Za izvajanje evropske kohezijske politike bo v prihodnjem obdobju na voljo okvirno tri milijarde evrov. Načrtujemo, da jih bomo koristili skozi tri operativne programe. Prvi bo pokrival kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, drugi kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, tretji bo opredelil izvajanje sredstev iz Kohezijskega sklada. Lokalnim skupnostim bo v treh operativnih programih namenjena večja pozornost kot v aktualnem programskem obdobju.«

Občine bodo lahko našle priložnosti tudi na javnih razpisih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podpiral odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, ublažitev socialno-ekonomskih posledic epidemije, podporo strateških vlaganj za zeleni in digitalni prehod ter oblikovanje spodbudnega poslovnega okolja.

Po njenih besedah vlada med drugim načrtuje poenostavitev sistema pridobivanja evropskih sredstev. »Upravičence oziroma projektne izvajalce želimo razbremeniti nepotrebnih administrativnih bremen, seveda, kjer je to mogoče.«

V luči izzivov prihodnosti, ki jih ni malo, je po besedah Kirbiš Rojsove evropska denarja premalo, da bi naslovili vse. »Pomembno je, da občine okrepijo tako medsebojno sodelovanje kot sodelovanje z drugimi partnerji,« je še dejala.

Javnega denarja bo vedno manj, zato ga je treba plemenititi

Andreja Kodrin, članica investicijskega odbora nekdanjega Evropskega sklada za strateške investicije je povedala, da je »leto 2020 jasno nakazalo, da bo nepovratnih sredstev in javnega denarja za naložbe vse manj, saj ista finančna sredstva tekmujejo z vse večjimi kriznimi potrebami po preživetju.«

To pomeni, da moramo tista sredstva, ki so vendarle na razpolago, uporabiti smotrno in učinkovito s ciljem, da bi spodbudili čim več naložb. Kot je še dejala, »prakse kažejo, da je to možno s povezovanjem v strateške in vsebinske konzorcije, z vzpostavitvijo skupnih stičišč za pripravo, razvoj in podporo investicij in z doslednim dodeljevanjem nepovratnih sredstev zgolj za tiste naložbe oziroma njihove segmente, ki jih z drugimi viri ni možno financirati.«

Violeta Bulc, nekdanja EU komisarka za promet je poudarila, da so lokalne skupnosti temeljne celice družbenega samoorganiziranja, angažiranja in zagotavljanja trajnostno vzdržnega razvoja. Prav tu se oblikujejo prve identitete, ki nas spremljajo skozi vse življenje. Tu se vzpostavijo vzorci v odnosu do sočloveka, skupnosti in sveta.«

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, pa je dejala, da je gospodarsko okrevanje v obdobju po covid-19 izjemna priložnost za udejanjanje ciljev gospodarske rasti in razvoja na okoljsko in socialno ozaveščen ter dolgoročno vzdržen način. Slovenske banke in hranilnice bodo imele v tem procesu pomembno vlogo, na katero so pripravljene tako z vidika kapitala in likvidnosti kakor tudi usmerjenosti oziroma zavzemanja za financiranje trajnostno usmerjenih projektov.

Brez odpornega podeželja ni odporne Evrope

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je prav na konferenci Zlati kamen prvič predstavil platformo Pametnih vasi, ki si prizadeva, da bi bila podeželska območja privlačna za življenje in delo, zlasti za mlade. »Predvideva tudi podporo razvoju digitalnih in socialnih inovacij ter uvajanju stroškovno učinkovitih in čistejših energetskih rešitev za pametno gospodarstvo na poti do ogljične nevtralnosti tudi na podeželskih območjih. Njen cilj je zmanjšati razvojni korak med mesti in podeželjem, med urbanim in ruralnim, ter zgraditi trajnostno in odporno prihodnost podeželskih skupnosti.« Po besedah evropskega poslanca podeželska območja kljub potencialu prepogosto ovirajo sistemska vprašanja, kot so demografske spremembe, pomanjkanje širokopasovnih povezav, povezljivosti z javnim prevozom, nizka raven dohodkov, stare stavbe in težaven dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in storitev.

Evropska unija se po njegovih besedah zaveda, da brez odpornega podeželja ni odporne Evrope. Zato je Evropska komisija konec leta 2020 začela s pripravo dolgoročne vizije za podeželska območja do leta 2040, ki jo bomo v Evropskem parlamentu sprejeli v tem letu. Pametne vasi so koncept, ki omogoča prehod v zeleno, digitalno in odporno EU. V Načrtu za okrevanje Evrope po pandemiji in v večletnem finančnem okviru 2021–2027 bodo na razpolago EU sredstva za izvedbo koncepta. Zdaj je na Sloveniji, da te smernice jasno zapiše tudi v svoje strateške dokumente, ki bodo osnova za konkretne razpise za razvoj podeželja po konceptu Pametnih vasi,« je še dejal evropski poslanec Franc Bogovič.

Občine uspešno sodelujejo z vlado

V povezavi s procesom digitalizacije in trajnostnega razvoja je Mag. Gregor Macedoni, dosedanji predsednik ZMOS in župan Mestne občine Novo mesto na konferenci Zlati kamen poudaril, da se bo ta zaradi posledic epidemije po mnenju številnih domačih in tujih strokovnjakov  še pospešil. »Pri tem se moramo v Sloveniji zavedati specifik našega okolja, v katerem po številu prebivalcev v svetovnem merilu za »pravo« mesto štejemo le Ljubljano in pogojno Maribor. Ostala mesta nimamo zadostne kritične mase uporabnikov za večino že uveljavljenih sistemov in platform iz področja pametnih mest, zato je edina rešitev povezovanje tako na ravni mestnih občin kot tudi povezovanje z manjšimi sosednjimi občinami, ki naravno gravitirajo k urbanim sredinam.«

Občine po besedah Gregorja Macedonija na tem področju veliko pričakujejo od razpisa Ministrstva za javno upravo za vzpostavitev pametnih mest in skupnosti, ki bo zagotavljal 8 milijonov evrov, pri čemer 6,4 milijona prispeva evropski sklad za regionalni razvoj.

Tako Macedoni kot minister za javno upravo Boštjan Koritnik sta poudarila uspešno sodelovanje občin z vlado oziroma ministrstvom za javno upravo glede zakona o finančni razbremenitvi občin, ki občinam prinaša 70 milijonov evrov prihranka na leto ter pogajanj o povprečnini. »Višino povprečnine smo za prihodnji dve leti lani uskladili hitreje kot ponavadi, predvsem učinkovito, zato bomo imele občine v naslednjih letih na voljo dodatnih 80 milijonov evrov,« je dejal Macedoni.

Oba ukrepa po njegovih besedah zelo konkretno naslavljata nesorazmerje med zakonsko predpisanimi pristojnostmi občin na eni strani in višino financiranja na drugi strani. »Z zagotovitvijo dodatnih sredstev in zmanjševanjem stroškov ter administrativnih bremen se izboljšuje razvojni potencial občin.«

Ministrstvo za okolje in prostor s kopico razpisov

Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, je na konferenci Zlati kamen predstavil dobre prakse in razvojne priložnosti na področju okolja in prostora ter obliko razpisov, ki jih ministrstvo snuje. Za okoljske projekte bo v okviru evropske kohezijske politike in sklada za okrevanje in razvoj na voljo 800 milijonov evrov, kar je bistveno več kot pretekla leta. »Na ministrstvu pospešeno pripravljamo dokumente in projektno dokumentacijo za črpanje teh sredstev. Pri tem bodo pomembno vlogo imele občine, kajti brez sodelovanja pri pridobivanju dokumentov in dovoljenj si učinkovitega izvajanja teh projektov ne znamo predstavljati,« je dejal. Napovedal je, da pripravljajo razpis za sofinanciranje manjših projektov občin na področju vodooskrbe in varovanja vodnih virov ter odpadnih voda tudi za aglomeracije pod 2000 populacijskih enot, ki do zdaj niso bile vključene v programe, da bi zagotovili enakomernejši regionalni razvoj.

Po besedah ministra Vizjaka bodo v prihodnosti prostorske politike prioritetno sledile potrebam digitalizacije in stanovanjskim potrebam. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost se bodo podpirala področja, ki bodo neposredno vplivala na razvoj in krepitev odpornosti mest. Med pomembnejša področja zagotovo sodi zagotavljanje javnih najemnih stanovanj, razvoj sistemskega pristopa za celovito prenovo potresno ogroženega stavbnega fonda ter ne nazadnje projekt e-MOP.

Kaj je projekt e-MOP? »S tem projektom želimo povezati ključno prostorsko in okoljsko digitalno podatkovno infrastrukturo ter spodbuditi lokalne skupnosti k vzpostavitvi lokalne prostorske podatkovne infrastrukture. Želimo torej imeti na enem mestu vse prostorske, infrastrukturne in ostale okoljske podatke, da bo lažje načrtovati in da bodo podatki hitreje in ceneje dostopni,« je poudaril minister Vizjak.

V okviru priprave nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost je Ministrstvo za okolje in prostor med drugim pripravilo reformo Socialno varstvo in oskrba z javnimi najemnimi stanovanji, v okviru katere se kandidira za pridobitev 180 milijonov evrov povratnih sredstev za vzpostavitev sheme financiranja javnih najemnih stanovanj, kar bi zadoščalo za izgradnjo približno 1500 dodatnih javnih najemnih stanovanj.