Kako do denarja za občine po letu 2020?

Denar leži po tleh, le pobrati ga je treba znati. Nova evropska finančna perspektiva, sklad Next generation EU, EU invest, blending mehanizmi, ugodna finančna posojila, … »Denar leži na tleh, le pobrati ga je treba znati«, pravijo, a kako z njim ustvariti dolgoročne, zelene in pametne naložbe, ki bodo prinašale koristi občanom in občankam na dolgi rok?

Na Zlatem pogovoru v sklopu jubilejnega 10. Zlatega kamna smo z gostjami iz domačega in evropskega parketa govorili o zakonitostih finančnega obdobja 2021- 2027. Ulla Hudina iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji je poudarila, da gre znotraj mehanizma za okrevanje in odpornost (Next generation EU) tako za posojila kot za nepovratna sredstva, za oboja pa mora država pripraviti načrt in ga poslati v Bruselj najkasneje do aprila.  Znotraj dokumenta morajo biti navedene tako reformne kot naložbene aktivnosti države.

Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v vladi za razvoj in kohezijo je poudarila, da je bil 19. oktobra načrt že predložen v neformalno obravnavo evropski komisiji. Določenih je bilo deset vsebinskih področji: pet je reformnih (trg dela, dolgotrajna oskrba in socialno varstvo, zdravstvo, finančni in fiskalni sistem ter debirokratizacija) pet pa naložbenih (trajnostni in zeleni prehod, digitalna Slovenija, podporno okolje za podjetja, na znanju temelječa družba ter turizem in kultura).

Občine bodo po njenih besedah znotraj Next generation kandidirale predvsem v okviru razvojnega stebra trajnostni in zeleni prehod, kjer bo razpise objavljajo ministrstvo za okolje in prostor, veliko sredstev bo za energetske sanacije in za področje turizma in kulture, dolgotrajne oskrbe ter zdravstva. Obenem so, kot je spomnila, v pripravi tudi programi za kohezijska sredstva za obdobje  2021 – 2027, kjer so za občine številne možnosti.

Dr. Andreja Kodrin, članica nekdanjega investicijskega evropskega sklada za strateške investicije (EFSI) je poudarila, da nas, ne glede na rekordne zneske, ki si jih je izpogajala Slovenija, v prihodnosti čaka težko delo, saj bo potreb v prihodnosti na vseh področjih (okolje, starajoča se družbe …) veliko več kot je sredstev. »Priporočilo s strani evropske komisije je bilo, da naj države začnejo pripravljati kombinacije povratnih sredstev z nepovratnimi in nepovratnih z povratnimi sredstvi (t.i. blending financiranje).« Tukaj so po njenih besedah države članice različno pripravljene. EFSI je sofinanciral 1500 projektov v skupnem znesku 550 milijard evrov in veliko skupnosti je v tem petletnem obdobju krepilo svoja znanja na področju lokalnega povezovanja. »Denarja je zelo veliko, vedno pa je na drugi strani vprašanje ekonomske upravičenosti in tveganj.  Če en del tveganj lahko pokrijemo z evropskimi sredstvi, veliko lažje pritegnemo zasebni ali bančni kapital. V ta namen je potrebna drugačna priprava projektov, saj morajo biti ti do določene stopnje že razviti in pravilno finančno strukturirani.« Kot dober zgled je omenila avstrijski projekt obnovljivih virov, kjer so se občine po celi državi povezale v investicijo izgradnje elektrarn.  »Gre za izjemen premik z vidika upravljanja, saj so bili tudi občani investitorji.«

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je poudarila, da je finančni sektor močno zainteresiran za vstop v projekte, ki imajo trajnostno naravnanost, seveda le, če izkazujejo ekonomsko upravičenost, torej ustvarjajo denarni tok. Strateška usmeritev k financiranju družbeno odgovornih projektov na strani bank  bi se po njenih besedah že morala odraziti tudi v finančni konstrukciji oz. strošku zadolžitve. »Sicer so občine z vidika bonitete kot druga raven države že sicer stroškovno pozitivno ovrednotene, zato je pripravljenost bank, da vstopa kjer je le mogoče. Prepričana sem, da je razvojnega potenciala v Sloveniji zelo veliko.«

Vse gostje boste lahko skupaj, pa tudi vsako posebej, slišali tudi na Tednu Zlatega kamna med 9. in 12. februarjem 2021.