Svečana podelitev nagrade Zlati kamen 2021

Nagrado Zlati kamen 2021 prejme občina Nova Gorica

Regijske zmagovalke za nagrado Zlati kamen so: Grosuplje, Luče, Benedik in Nova Gorica

Nagrado Občina Zdravje prejme občina Žiri

Zaključil se je Teden Zlatega kamna, ki je letos na jubilejno 10. obletnico, potekal v spletni obliki. Trije konferenčni dnevi so bili vsebinsko namenjeni pripravam na novo evropsko finančno perspektivo, zelenim, digitalnim in odpornim projektom.

V petek, 12. februarja, z začetkom ob 11.00 je potekala predstavitev finalistk za nagrado Zlati kamen. Prireditev se je končala s slavnostnim nagovorom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Projekt Zlati kamen, za razvojno najnaprednejšo občino letos v ospredje postavlja sodelovanje in soustvarjanje. Sodelovanje je tudi zgodovinsko gledano ključna razsežnost za napredek in razvoj, zato projekt Zlati kamen z optimistično in v prihodnost zazrto mislijo, letos poudarja »stopimo skupaj«.

Sodelovanje zajema različne razsežnosti: sosednje kraje, mednarodno okolje, pa tudi sodelovanje navznoter, vključevanje prebivalcev v razvoj, sodelovanje z gospodarskimi družbami, javnimi in zasebnimi institucijami in drugo javnostjo. Strokovni svet Zlatega kamna se je tako osredotočil na elemente, kot so obseg in kakovost sodelovanja z drugimi kraji, vpetost v mednarodne projekte, javno-zasebna partnerstva, transparentnost delovanja in participacija prebivalcev v razvojnih procesih. Kot vedno do zdaj je v izboru pomembno tudi, da so dejavnosti občine del enotne in holistično zasnovane večdimenzionalne razvojne vizije.

Običajno so vsako regijo v ožjem izboru zastopale tri občine: letos je izbor skrčen na osem finalistk zaradi epidemije. Finalistke za nagrado Zlati kamen so bile Nova Gorica in Tržič iz zahodne Slovenije, Grosuplje in Logatec iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije, območje od Koroške do Posavja sta zastopali občini Luče in Ravne na Koroškem, iz vzhodne Slovenije pa sta se v finale uvrstili dve majhni občini iz Slovenskih goric: Benedikt in Sveta Ana.

Člani strokovnega sveta nagrade Zlati kamen, ki šteje več kot deset članov, zastopajo pa ga različne stroke, prihajajo iz treh slovenskih univerz (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem), ene italijanske (Univerza v Trstu) in iz podjetij. Predsednica Strokovnega sveta je prof. dr. Vesna Mikolič z Znanstveno raziskovalnega središča Koper.

Lani je Zlati kamen prejela Idrija. Občina, ki je prejela tudi prvi Zlati kamen leta 2012, je tako postala prvi kraj, ki je prejel nagrado za razvojno najprodornejšo občino leta že drugič.

Regijske zmagovalke nagrade Zlati kamen 2021

ZAHODNA SLOVENIJA: NOVA GORICA

Zakaj Nova Gorica? Če je rdeča nit izbora sodelovanje, se Novi Gorici težko izognemo. Verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako tesno sodeloval s sosednjo občino onkraj meje, kot je to Nova Gorica. Ob tem to mlado mesto skuša imeti vlogo »mehkega« in modernega regionalnega središča kot ključnega vozlišča v decentraliziranem modelu razvoja.

Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO je bilo prvo združenje te vrste pri nas. Od ustanovitve je razvilo močne vsebine – nekatere imajo pionirsko težo tudi v evropskem prostoru. Navzven najbolj vidna je uspešna kandidatura obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture 2025. O pomenu geste pove dovolj že to, da je ni spregledal italijanski predsednik Sergio Mattarella. Projekt Salute-Zdravstvo ponuja občanom najboljše zdravstvene prakse iz obeh strani meje ne glede na to, v kateri državi živijo«. Nova kolesarska brv čez Sočo bo povezala kolesarski omrežji dveh držav. Vzpostavljajo čezmejni sistem za izposojo koles.

Nova Gorica ni popolna občina. Marsikaj bi se dalo popraviti. A ko gre za kulturo sodelovanja, ta mestna občina močno izstopa. To velja tudi navznoter, v mejah občine in regije. Kraj odlikuje dinamičen razvoj. Vrsta projektov, v katere je vključeno mesto, je v zadnjem času prejela vidna priznanja. Prav te dni pa so se v mestni občini (skupaj s Koprom in Ajdovščino) zavezali, da bodo zmanjšali emisije toplogrednih plinov do konca desetletja za 40 odstotkov.

OSREDNJA IN JUGOVZHODNA SLOVENIJA: GROSUPLJE

Skupna občinska uprava (SOU) petih občin 5G (poleg Grosuplja so vključene še občine Ig, Ivančna Gorica, Škofljica in Videm-Dobrepolje) je v tem trenutku verjetno najbolj sistematično zasnovana SOU pri nas. Izkoristili so novo zakonodajo na področju SOU in delovanje močno razširili z novimi funkcijami, ta širitev delovanja pa je omogočila, da delovanje v največji meri financira država. Poleg administrativno-tehničnih funkcij ima SOU 5G tako tudi razvojne in projektne naloge. 5G ima vse možnosti, da se razvije v primer dobre prakse.

Grosuplje je prva in za zdaj edina občina pri nas, ki v razvojni viziji izrazito poudarja globalnost. To usmeritev kažejo številni formalni in neformalni stiki občine na mednarodni ravni in vključitev kraja v mednarodne organizacije.

Ob tem v kraju poteka ambiciozno zastavljen razvoj. V dveh letih naj bi skupna vrednost infrastrukturnih projektov dosegla 30 milijonov evrov. Pomembno: številni projekti so povezani s ključnimi vsebinami: kot so varovanje narave, razvoj trajnostne mobilnosti ali varnost. In če pogledamo dejavnosti občine, težko najdemo področje, ki bi bilo zanemarjeno: gre za enega od krajev z bolj celovitim in uravnoteženim razvojnim pristopom pri nas.

OD KOROŠKE DO POSAVJA: LUČE

Luče so postale prva energetsko samooskrbna skupnost v Sloveniji prek projekta, ki zamenjuje klasično centralizirano energetsko omrežje s tehnologijo pametnih omrežij. Omrežje povezuje devet novih sončnih elektrarn, sistem za shranjevanje energije in sistem za merjenje, analizo, upravljanje in optimizacijo delovanja. Zaradi prenove in prehoda na pametno omrežje je izkoristek sončnih elektrarn lahko kar petkrat večji kot bi bil sicer.

Luče so ena od dveh občin v Sloveniji, ki so vključene v omrežje gorniških vasi. To omrežje povezuje 27 vasi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, za pristop pa mora kraj izpolnjevati stroga merila in tako dokazati zavezanost skupnim vrednotam, povezanimi s sonaravnim razvojem in ohranjanjem dediščine. Trajnostna usmerjenost ne pomeni, da razvoj kraja ni dinamičen: gradijo obvoznico, postavili so biološko čistilno napravo in širokopasovno omrežje. Lani so zaključili gradnjo nizkoenergetskega športnega centra – to je največji projekt v zgodovini občine.

Vsi ti projekti ne bi bili možni brez neke izrazite pozitivne razvojne energije. Te se ne da neposredno izmeriti, a se jo v kraju čuti. Na vsakem koraku. Prenova energetskega omrežja je pripeljala skoraj do popolne energetske samooskrbe. A kot so v občini opazili, je projekt pripomogel tudi k še boljšim medsosedskim odnosom. Na koncu je vse v Lučah povezano s pozitivno energijo.

VZHODNA SLOVENIJA: BENEDIKT

Razvojni model občine Benedikt je v osnovi preprost. Prvič, s pomočjo gradnje dostopnih in kakovostnih stanovanj in razvojem celotne infrastrukture narediti kraj privlačen za priseljevanje. Drugič, osredotočiti se na to, da občina omogoča čim večjo kakovost bivanja na vseh ravneh: od vrtca do zdravstvene oskrbe pa do skrbi za okolje. Tretjič, krepiti krajevno identiteto, pripadnost in s tem socialno kohezijo v kraju.

Kot poudarjajo v kraju, je tak razvoj možen le ob »intenzivni investicijski dejavnosti« in »energičnem vključevanju v evropske projekte«. To energičnost in intenzivnost lahko zaznavamo že dvajset let, odkar je Benedikt samostojna občina. V tem času so v kraju postavili novo šolo in vrtec, športno dvorano, imajo zdravstveno ambulanto in pošto. Včasih zaspani in odročni kraj postaja živahno središče. Ob tem ne zanemarjajo mehkih komponent razvoja: sistematične gradnje, tako krajevne kot evropske identitete.

Rezultat: v zadnjih dveh letih ima Benedikt med vsemi 212 občinami najboljšo vrednost sestavljenega demografskega indeksa. Med leti 2009 in 2019 se je na račun gradnje stanovanj število prebivalcev povečalo za 330.

NAGRADO ZLATI KAMEN 2021 PREJME OBČINA NOVA GORICA

Dr. Klemen Miklavič, župan občine Nova Gorica je o prejeti nagradi Zlati kamen dejal:

»Nagrada Zlati kamen, priznanje za razvojno najprodornejšo občino, je za nas velikega pomena, kajti po desetletjih neke stagnacije je bilo ključno, da smo pognali svojo občino v razvojni cikel, ki je povezan s celotno regijo. Nova Gorica je prestolnica večje regije, ki ima velik razvojni potencial in to povezovanje se odraža v močni razvojni perspektivi. To so zdaj prepoznali v komisiji nagrade Zlati kamen, prepoznala jo je evropska žirija, ki nam je podelila naslov Evropske prestolnice kulture 2025. Prepoznavajo jo tudi druge ustanove. Nova Gorica je prestolnica večje regije, torej ene od prihodnjih slovenskih pokrajin. Skupaj z Gorico pa je enotno urbano območje, prestolnica čezmejne evropske regije, ki ima izjemne potenciale za gospodarski razvoj, nova delovna mesta, transport, za visoko tehnologijo, izobraževanje, znanost. In prav te potenciale smo mobilizirali. Snujemo projekte, kot so Center zelenih tehnologij, ki združuje znanje in gospodarstvo na področju visokih tehnologij in je usmerjen v zeleno prihodnost. Skupaj z državo se podajamo v infrastrukturne projekte, na primer v železniške povezave, Bohinjsko progo, povezavo Nova Gorica–Gorica–Ajdovščina. Skušamo vzpostaviti neko dolgoročno sodelovanje v območju severnega Jadrana na področju transporta in logistike. Sprožili smo razpravo oziroma ponovno pobudo o posebni evropski gospodarski coni. Gre za nadgradnjo uspešne integracije obeh Goric in čezmejne regije, ki bi namenile predvsem velik pospešek razvoju gospodarstva na podlagi odličnih priložnosti, ki se nam ponujajo v naših krajih.«

NAGRADO OBČINA ZDRAVJA 2021 PREJME OBČINA ŽIRI

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v projektu »Zdravje v občini« že več let spremljajo različne kazalnike zdravja za vsako od 212 slovenskih občin. Enkrat letno pripravijo publikacije za vsako posamezno občino, saj se zavedajo pomena lokalnega okolja za zdravje prebivalcev in želijo odločevalce na lokalni ravni spodbuditi k večji dejavnosti na področju zdravja. Zdravje namreč sodi med najpomembnejše prvine kakovosti življenja v nekem okolju. Tega se zavedamo tudi v vodilnem slovenskem projektu za spremljanje razvoja na lokalni ravni Zlati kamen, s katerim NIJZ sodeluje od leta 2018. Lani je nagrado Občina zdravja za občino, ki je prepoznala zdravje kot pomembno vrednoto in je v preteklem letu izstopala po dejavnostih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev, prejela občina Tolmin, letos pa občina Žiri.

Zakaj Žiri? Ker menimo, da jih je mogoče zelo dobro uporabiti kot zgled. Preventivna akcija za zdravo življenje poteka 17 let, v akciji pa sodeluje zelo veliko število prebivalcev. Ob tem imajo v Žireh merljive rezultate in so prvaki v telesnem fitnesu otrok.

Verjetno se nismo zmotili preveč, če sklepamo, da so dobre (in izboljšujoče se) vrednosti zdravstvenih kazalnikov tudi rezultat sistematičnih prizadevanj za zdrav način življenja v kraju. Ob tem je spekter dejavnosti (širše ali ožje) povezanih z zdravstvom v Žireh dovolj širok, pri tem pa ne pozabljajo posebej ranljivih skupin.

Še v nečem se nam zdi zgodba Žirov posebej poučna. Žiri so majhen kraj z omejenimi sredstvi. Zato so izvrsten primer, da se da z majhnimi sredstvi dosegati velike učinke.

Nagrado bo podelil dr. Rade Pribakovič Brinovec, predsednik Strokovne komisije za izbor Občine zdravja.

Konference

11. 03. 2025