Brez odpornega podeželja ni odporne Evrope

Uredništvo Zlati kamen

Konferenca Zlati teden: ODPORNI, ZELENI, DIGITALNI

9. do 12. februar 2021

Za okrevanje in odpornost po največji krizi, ki jo je povzročila epidemija, bodo ključno vlogo imele javne naložbe. Glavnina denarja  inštrumenta Next Generation EU bo zato usmerjena za naložbe in reforme v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom ter odpornostjo gospodarstva, smo lahko slišali včeraj. Poleg tega pa bo okrepljen tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ki podpira podeželska območja pri izvajanju strukturnih sprememb v skladu z evropskim zelenim dogovorom, prav tako pa sklad InvestEU, katerega cilj je pritegniti zasebne naložbe na področjih, kot sta trajnostna infrastruktura in digitalizacija.

Mag. Gregor Macedoni, dosedanji predsednik ZMOS in župan Mestne občine Novo mesto je na konferenci Zlati kamen izpostavil uspešno prakso pridobivanja sredstev iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, pri katerem je ZMOS sodeloval kot posredniški organ. »Slovenska urbana središča smo oz. še bomo iz tega naslova pridobila 139 milijonov evrov evropskega sofinanciranja. Kot je napovedano, naj bi dosedanjo dobro prakso mehanizma za urbana področja v že začeti finančni perspektivi razširili z dodatnim CTN-sklopom tudi na preostala slovenska mesta.«

V povezavi s procesom digitalizacije in trajnostnega razvoja je mag. Macedoni poudaril, da se bo ta zaradi posledic epidemije po mnenju številnih domačih in tujih strokovnjakov  še pospešil. »Pri tem se moramo v Sloveniji zavedati specifik našega okolja, v katerem po številu prebivalcev v svetovnem merilu za »pravo« mesto štejemo le Ljubljano in pogojno Maribor. Ostala mesta nimamo zadostne kritične mase uporabnikov za večino že uveljavljenih sistemov in platform iz področja pametnih mest, zato je edina rešitev povezovanje tako na nivoju mestnih občin kot tudi povezovanje z manjšimi sosednjimi občinami, ki naravno gravitirajo k urbanim sredinam.«

Kot primer dobre prakse sodelovanja je navedel projekt SITIUM, s katerim želijo občanom več občin v bližnji prihodnosti zagotoviti digitalni dostop do javnih storitev. »Mestne občine Novo mesto, Nova Gorica in Kranj smo leta 2018 na skupnem javnem naročilu izbrale konzorcij inovativnih slovenskih podjetij za izvedbo sistema Enotne mestne kartice. Od takrat dalje s partnerji snujemo platformo SITIUM in skozi proces digitalizacije razmišljamo o vseh javnih podsistemih, ki bodo združeni koristili tako našim občanom, obiskovalcem občine kot tudi turistom.«

Poudaril je tudi uspešno sodelovanje z vlado oz. ministrstvom za javno upravo glede zakona o finančni razbremenitvi občin, ki občinam prinaša 70 milijonov evrov prihranka na leto ter pogajanj o povprečnini. »Višino povprečnine smo za prihodnji dve leti lani uskladili hitreje kot ponavadi, predvsem učinkovito, zato bomo imele občine v naslednjih letih na voljo dodatnih 80 milijonov evrov.«

Občine po besedah Gregorja Macedonija veliko pričakujejo tudi od razpisa Ministrstva za javno upravo za vzpostavitev pametnih mest in skupnosti, »ki naj bi bil po zadnjih informacijah objavljen ta petek in bo zagotavljal 8 milijonov evrov, pri čemer 6,4 milijona prispeva evropski sklad za regionalni razvoj.«

Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor je med drugim v uvodnem nagovoru županom napovedal, da pripravljajo razpis za sofinanciranja manjših projektov občin na področju vodooskrbe in varovanja vodnih virov ter odpadnih voda tudi za aglomeracije pod 2000 populacijskih enot, ki do sedaj niso bile vključena v programe, da bi zagotovili enakomernejši regionalni razvoj.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je prav na konferenci Zlati kamen, ki na letošnjo deseto obletnico poteka v spletni obliki, prvič predstavil platformo Pametnih vasi, ki si prizadeva, da bi bila podeželska območja privlačna za življenje in delo, zlasti za mlade. »Predvideva tudi podporo razvoju digitalnih in socialnih inovacij ter uvajanju stroškovno učinkovitih in čistejših energetskih rešitev za pametno gospodarstvo na poti do ogljične nevtralnosti tudi v podeželskih območjih.  Njen cilj je zmanjšati razvojni korak med mesti in podeželjem, med urbanim in ruralnim, ter  zgraditi trajnostno in odporno prihodnost podeželskih skupnosti.« Po besedah evropskega poslanca podeželska območja kljub potencialu prepogosto ovirajo sistemska vprašanja, kot so demografske spremembe, pomanjkanje širokopasovnih povezav, povezljivosti z javnim prevozom, nizka raven dohodkov, stare stavbe in težaven dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in storitev.

»Na konceptu Pametnih vasi aktivno delujem že nekaj let, tako na ravni Evropskega parlamenta, kjer sem soustvarjal idejo koncepta, kot v Sloveniji, kjer sem idejo predstavljal različnim deležnikom kot širši javnosti ter raziskoval že obstoječe primere dobrih praks.  Da je koncept Pametnih vasi nujen, nam je potrdila tudi Covid-19 kriza. Izkazalo se je, kako nujne so kakovostne širokopasovne povezave na podeželju, digitalna znanja in rešitve, ki omogočajo delo, učenje, nakupe na daljavo.«

Evropska unija se po njegovih besedah zaveda, da brez odpornega podeželja ni odporne Evrope. Zato je Evropska komisija konec leta 2020 začela s pripravo dolgoročne vizije za podeželska območja do leta 2040, ki jo bomo v Evropskem parlamentu sprejeli v tem letu. Pametne vasi so koncept, ki omogoča prehod v zeleno, digitalno in odporno EU. V Načrtu za okrevanje Evrope po pandemiji in v večletnem finančnem okviru 2021 – 2027 bodo na razpolago EU sredstva za izvedbo koncepta.  Sedaj je na Sloveniji, da te smernice jasno zapiše tudi v svoje strateške dokumente, ki bodo osnova za konkretne razpise za razvoj podeželja po konceptu Pametnih vasi,« je še dejal evropski poslanec Franc Bogovič.

Andrej Prevc, vodja področja razvoja storitev za pametno infrastrukturo pri Telekomu Slovenije je predstavil vrsto storitev, ki jih v Telekomu Slovenija ponujajo občinam za potrebe digitalnega razvoja, med drugim pametno razsvetljavo, pametna parkirišča, oddaljene števčne meritve, pametno mestno kartico, elektronsko oskrba za starejše … Dalibor Vukovič, specialist za kibernetsko varnost pri Telekomu Slovenije, pa je poudaril, da se morajo vse institucije zavedati, da so lahko kadarkoli tarča hekerskih napadov, ki povzročajo tako materialno kot nematerialno škodo. »Večja kot je institucija, višje je tveganje, saj je IKT infrastruktura bolj razvejana, s tem pa ima več varnostnih pomanjkljivosti.«

Matjaž Logar, izvršni direktor SRIP PMiS, ki združuje več kot 100 članov iz različnih javnih in zasebnih organizacij, pa je poudaril, da pametna mesta in skupnosti postajajo središčna točka pobude Evropske komisije za zeleni dogovor „Green deal“ v okviru ciljev ogljično nevtralnih mest.  »Za dosego ogljične nevtralnosti pa bo potrebno poleg uporabe sodobnih tehnologij, tudi pristopiti k promoviranju in uveljavljanju novega načina delovanja v pametnih mestih. Spremembe bodo neizogibne in učinkovite le z dovolj široko podporo prebivalcev. K spremembam bo potrebno pristopiti pametno in preudarno. Pri tem nam bo tehnologija le v pomoč. Pametna mesta lahko ustvarimo le pametni uporabniki.«

Tudi Tomaž Vencelj, župan občine Idrija, prejemnica nagrade Zlati kamen 2020 in 2012, je poudaril, da občine čakajo na razpis za digitalizacijo ministrstva za javno upravo, da bodo lahko pridobile del sofinanciranja za projekte. Eden izmed večjih izzivov je po besedah idrijskega župana Tomaža Venclja hramba vseh podatkov, ki jih občina zajame na različnih področjih, na način, da bi bili lahko odprti za vse.

Konferenca Zlati kamen se nadaljuje jutri. Kdo bo prejemnica nagrade Zlati kamen bo znano 12. februarja.

Splošni pogoji Politika zasebnosti

Vse pravice pridržane

Izdelava: