Razvoj občin v finalu nagrade Zlati kamen je opazen že na prvi pogled

Uredništvo Zlati kamen

Konferenca Zlati teden: ODPORNI, ZELENI, DIGITALNI

9. do 12. februar 2021

Za prebroditev krize in uspešno okrevanje bo nujno sodelovanje. Povezovanje med občinami, s prebivalci, zasebniki, gospodarstveniki, investitorji, bankami, je torej ključ do uspešnega pridobivanja sredstev, s tem pa tudi do močne lokalne samouprave, trajnostnega razvoja, digitalizacije in gospodarske odpornosti. Stopimo skupaj, saj skupaj zmoremo več, je bil ključen poudarek tretjega dneva Konference Zlati kamen, ki letos na deseto obletnico poteka v spletni obliki.

Peter Misja, dolgoletni župan občine Podčetrtek, prejemnice Zlatega kamna 2017 in predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) je dejal, da ga nabor finalistk za Zlati kamen 2021 ne preseneča. »Nova Gorica in Tržič, Grosuplje in Logatec, Luče in Ravne na Koroškem, Benedikt in Sveta Ana, vse občine so nase, ali že opozorile v preteklosti ali pa se v zadnjih letih v njih dogaja izjemen razvoj, ki ga lahko opazimo že na prvi pogled.«

Vse finalistke izstopajo od povprečja, ne samo, ker se opazno hitro razvijajo, temveč se razvijajo »od spodaj navzgor«. Zavedajo se, da je za graditev stabilnih, odprtih in zaupanja vrednih odnosov v lokalni skupnosti potrebno tesno sodelovanje in vključevanje vseh skupin prebivalk in prebivalcev, gospodarskih družb in drugih ustanov. Vključiti jih je treba v načrtovanje strateškega razvoja, ki včasih sega tudi izven občinskih meja. Razvoj mora biti odraz široke palete interesov in potreb ljudi, saj s svojimi pristojnostmi in odločitvami neposredno ali posredno posega na vsa področja življenja v lokalni sredini.

Takšen način delovanja mi je osebno blizu, uporabljam ga v občini Podčetrtek, kjer sem že dolga leta župan. Tudi v Skupnosti občin Slovenije, ki ji predsedujem, uporabljamo vključujoče prijeme, našo skupnost gradimo skupaj in v sodelovanju, pa četudi je naše članstvo različnih političnih prepričanj. In velika večina finalistk Zlatega kamna so članice naše skupnosti, zato si nadejam, da smo tudi v SOS skozi naš način dela, sodelovanja, izobraževanja in povezovanja bili občinam, ki se potegujejo za Zlati kamen, nekakšen navdih.

»Mi vsi, ki smo močno vpeti v lokalno politiko to počnemo, ker si želimo doseči tvoren dialog in ohraniti kulturo govora, najti skupne rešitve in doseči razumevanje potreb in želja za dobrobit vseh vpletenih strani. Povezanost lokalne skupnosti z okoljem, razumevanje in poznavanje potreb in želja občanov in institucij ter skrajšanje odzivnega časa uprave s pomočjo pravilnega in pravočasnega obveščanja so osnove za uspešno delo občinske uprave ter zadovoljstvo občank in občanov, brez katerih si ni mogoče predstavljati razvojno usmerjene ter storitveno naravnane, ugledne, odprte in kredibilne sodobne lokalne skupnosti.«

Boštjan Koritnik, minister za javno upravo je v svojem nastopu spomnil, da je trenutna vlada podpisala dogovor z združenji občin o višini povprečnine za leti 2021 in 2022. Tako bodo občine, ki so že za preteklo leto prejele višjo povprečnino od prvotno določene, letos prejele 628,20 evra. »Dogovor o povprečnini med vlado in združenji občin je bil v 15. letih, odkar velja ta zakonska rešitev, dosežen samo štirikrat. Znesek povprečnine je določen znotraj okvira proračuna za leto 2021, katerega meje določa fiskalno pravilo,« je poudaril Koritnik.

Spomnil je tudi na sprejem Zakona o finančni razbremenitvi občin, zaradi katerega naj bi imele po oceni občine letno več kot 70 milijonov evrov manj stroškov, na ministrstvu pa so vzpostavili tudi delovne skupine za lokalno samoupravo. »Sredi leta sem imenoval delovno skupino za lokalno samoupravo, ki sem si jo zamislil kot telo, namenjeno medinstitucionalnemu dialogu med državnimi organi in občinami, saj menim, da je redno sodelovanje med partnerjema ključ do uspeha. Delovna skupina obravnava ukrepe izvajanja politike ministrstva na področju lokalne samouprave, predloge predpisov, ki vplivajo na delovanje lokalne samouprave, druge pomembne odločitve na področju lokalne samouprave in druge teme, za katere delovna skupina oceni, da pomembno vplivajo na delovanje lokalne samouprave. Do danes smo izvedli tri srečanja in ocenjujem, da so bila vsa tri uspešna. Skupina nadaljuje z delom tudi v tekočem letu.«

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je občine pozval tudi k nadaljevanju procesa digitalizacije temelječe na dolgoročnih razvojnih strategijah in partnerstvih. »Pri zagotavljanju tehničnih rešitev mora biti v središču digitalnega preoblikovanja človek. To pa je vse prej kot lahka naloga, saj so mesta in skupnosti pogosto organizirani po ločenih področjih in so le redko upravljani kot celovita entiteta, pri čemer po navadi odločevalci tudi nimajo vpogleda v dogajanje v mestu ali skupnosti v realnem času, niti ne kakovostnih agregiranih podatkov, na podlagi katerih bi lahko sprejemali odločitve.

Na ministrstvu za javno upravo so po besedah ministra pripravili ukrep, s katerim želijo zagotoviti sistemsko povezanost občin med seboj in s prizadevanji na državni ravni. »Želimo, da se občine lotite implementacije digitalnih tehnologij sistematično in že v izhodišču bistveno povečate potencial izrabe prednosti, ki temeljijo na povezovanju, odprtosti in dostopnosti, uporabi standardnih rešitev, pravilih interoperabilnosti, analitiki masovnih podatkov in souporabi digitalne infrastrukture.«

Andreja Kodrin, članica investicijskega odbora nekdanjega Evropskega sklada za strateške investicije je povedala, da je »leto 2020 jasno nakazalo, da bo nepovratnih sredstev in javnega denarja za naložbe vse manj, saj ista finančna sredstva tekmujejo z vse večjimi kriznimi potrebami po preživetju.«

To pomeni, da moramo tista sredstva, ki so vendarle na razpolago, uporabiti smotrno in učinkovito s ciljem, da bi spodbudili čim več naložb. Kot je še dejala, »prakse kažejo, da je to možno s povezovanjem v strateške in vsebinske konzorcije, z vzpostavitvijo skupnih stičišč za pripravo, razvoj in podporo investicij in z doslednim dodeljevanjem nepovratnih sredstev zgolj za tiste naložbe oziroma njihove segmente, ki jih z drugimi viri ni možno financirati.«

Violeta Bulc, nekdanja EU komisarka za promet je na predavanju »lokalna samouprava v luči dolgoročnega trajnostnega razvoja« poudarila: »Lokalne skupnosti so temeljne celice družbenega samoorganiziranja, angažiranja in zagotavljanja trajnostno vzdržnega razvoja. Prav tu se oblikujejo prve identitete, ki nas spremljajo skozi vse življenje. Tu se vzpostavijo vzorci v odnosu do sočloveka, skupnosti in sveta.«

Mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je na okrogli mizi z naslovom »principi delovanja občin za uspešnost v naložbenih mehanizmih« dejala: »Gospodarsko okrevanje v obdobju po covid-19 je izjemna priložnost za udejanjanje ciljev gospodarske rasti in razvoja na okoljsko in socialno ozaveščen in dolgoročno vzdržen način. Slovenske banke in hranilnice bodo imele v tem procesu pomembno vlogo, na katero so pripravljene tako z vidika kapitala in likvidnosti kakor tudi usmerjenosti oziroma zavzemanja za financiranje trajnostno usmerjenih projektov.  Financiranje okoljsko in socialno trajnostnih projektov  so vključile  v strateške prednostne naloge in že leta 2019  tudi v  „Načela odgovornega bančništva“, udejanjajo pa jih tudi v praksi v različnih finančnih produktih oziroma vlogah.  Ključnega pomena za zagotovitev gospodarskega razvoja na dolgoročno okoljsko in socialno vzdržen način pa je sodelovanje  z državo, vključno z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in znanostjo ter prebivalci.«

Kdo bo prejemnica nagrade Zlati kamen, bo znano že jutri, 12. februarja. Ne zamudite ogleda podelitve in predstavitve vseh finalistk, ki bo javno dostopen NA TEJ POVEZAVI: https://us02web.zoom.us/j/87050240397

Splošni pogoji Politika zasebnosti

Vse pravice pridržane

Izdelava: