Lokalni samoupravi bo namenjene več pozornosti kot v preteklem finančnem obdobju

Konferenca Zlati teden: ODPORNI, ZELENI, DIGITALNI

9. do 12. februar 2021

Ljubljana – Slovenija bo v prihodnjih letih prejela 2,9 milijarde evrov za izvajanje evropske kohezijske politike, 1,6 milijarde evrov za izvajanje skupne kmetijske politike, 5,7 milijarde evrov za okrevanje in odpornost, od tega rekordnih 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Kje so priložnosti za občine, je bila glavna tema prvega dneva Konference Zlati kamen, ki na letošnjo deseto obletnico poteka v spletni obliki.

Minister Černač opozoril na nesmiselni formalizem

Zvonko Černač, minister za razvoj in kohezijsko politiko EU, je v uvodnem nagovoru županom sporočil, da se zaključuje priprava Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), glede katerega naj bi uredbo, ki bo omogočila formalno vložitev v postopek na Evropsko komisijo, Evropski parlament sprejel do konca tega meseca. Po tistem bo mogoče nacionalne načrte vložiti v formalni postopek.

»Žal dobremu političnemu dogovoru julija 2020 ni sledila birokratska procedura na evropski ravni. Smernice za pripravo NOO so bile objavljene šele 17. septembra lani, ves čas se dopolnjujejo, nazadnje 22. januarja letos. Postavljajo se nesmiselne formalistične zahteve, ki z učinkovitostjo izvajanja nimajo nobene zveze, kar vse oddaljuje sprejem načrtov, ki naj bi bili osnova za podporo izhodu iz krize. Kakor koli že, načrti naj bi bili, kljub vsem formalnim zapletom, potrjeni do konca junija letos,« je dejal.

Slovenija naj bi prejela tudi 330 milijonov evrov, kot dodatek obstoječi finančni perspektivi. Tudi tukaj se po besedah ministra s potrditvijo administrativno zapleta, čeprav je bila uredba sprejeta konec lanskega leta. »Vlada je zato 23. decembra lani našo službo zadolžila, da začne z izdajanjem odločitev o podpori projektom že pred formalno potrditvijo s strani Evropske komisije. Ta sredstva namenjamo štirim področjem: gospodarstvu, zdravstvu, domski oskrbi in izobraževanju. Kot primer naj navedem, da bo največja investicija, ki bo izvedena iz teh sredstev, celovita prenova matične stavbe UKC Ljubljana, čemur namenjamo 50 milijonov evrov sredstev.«

Ključne bodo reforme

»Zeleni dogovor za Evropo« in »Evropa, pripravljena na digitalno dobo«, sta ključni usmeritvi tega mandata Komisije, je dejala mag. Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki si med drugim prizadeva, da so države med pripravo nacionalnih načrtov, ki bodo podlaga za črpanje sredstev, v pogovorih z različnimi deležniki, socialnimi partnerji in seveda tudi s predstavniki občin.

»Cilj financiranja in podpore naložbam in reformam je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije. Zato se od držav pričakuje, da bodo sledile priporočilom iz t.i. evropskega semestra v letih 2019-2020. Gre za to, da države članice prevzamejo odgovornost za krepitev gospodarske rasti in odpornosti družbe ter svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost uskladijo s prednostnimi nalogami na ravni EU,« je poudarila Ulla Hudina Kmetič in dodala, da bodo za izhod iz krize potrebne ogromne naložbe.

»Velika reformna in naložbena prizadevanja so nujna tudi za področji zelenega in digitalnega prehoda. V ta namen mehanizem postavlja za države tudi jasne cilje. Vsaka država bo morala 37% odhodkov svojega načrta za okrevanje in odpornost nameniti podnebnim ciljem. To so visoki zneski za Slovenijo. Obenem se od vsake države članice pričakuje, da bo 20 % odhodkov svojega načrta namenila digitalni preobrazbi oz. vložila v digitalne tehnologije. Tudi to so za Slovenijo visoki zneski,« je poudarila Hudina Kmetič.

V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so na Evropski komisiji oblikovali sedem vodilnih pobud s področja zelenega in digitalnega prehoda. Za občine so med najzanimivejšimi denimo sheme prenove stavb, trajnostna mobilnost, povečevanje povpraševanja po vozilih z nizkimi emisijami ter pospeševanje uvajanja infrastrukture za polnjenje in oskrbo z gorivom.

Vlada načrtuje administrativno razbremenitev črpanja sredstev

Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je poudarila, da želijo v procesu programiranja evropskih sredstev obdobja 2021–2027 prisluhniti čim širšemu krogu deležnikov.

»Za izvajanje evropske kohezijske politike bo v prihodnjem obdobju na voljo okvirno tri milijarde evrov. Načrtujemo, da jih bomo koristili skozi tri operativne programe. Prvi bo pokrival kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, drugi kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, tretji bo opredelil izvajanje sredstev iz Kohezijskega sklada. Lokalnim skupnostim bo v treh operativnih programih namenjena večja pozornost kot v aktualnem programskem obdobju.« Občine bodo lahko našle priložnosti tudi na javnih razpisih v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podpiral odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, ublažitev socialno-ekonomskih posledic epidemije, podporo strateških vlaganj za zeleni in digitalni prehod ter oblikovanje spodbudnega poslovnega okolja.

Po njenih besedah vlada med drugim načrtuje poenostavitev sistema pridobivanja evropskih sredstev. »Upravičence oziroma projektne izvajalce želimo razbremeniti nepotrebnih administrativnih bremen, seveda, kjer je to mogoče.«

V luči izzivov prihodnosti, ki jih ni malo, je po besedah Kirbiš Rojsove evropska denarja premalo, da bi naslovili vse. »Pomembno je, da občine okrepijo tako medsebojno sodelovanje kot sodelovanje z drugimi partnerji,« je še dejala.

Sodelovanje in soustvarjanje, rdeča nit letošnjega jubilejnega Zlatega kamna, je tisto, kar dela razliko, je dejal dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje, ki se letos v finalu poteguje za nagrado Zlati kamen.

»Kot se je izkazalo tudi v praksi, je s sodelovanjem med občinami tudi razvojni preboj čez občinske meje in prav tako čez meje Republike Slovenije v Evropo in širše, veliko lažji. Evropska sredstva predstavljajo velik delež razvojnih sredstev za lokalne skupnosti, tako da je dodana vrednost evropskih projektov za občine izjemna.«

Ker se zavedajo, da Evropska unija za finančno perspektivo 2021–2027, občine spodbuja k sektorskemu, medobčinskemu in regionalnemu povezovanju, so občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje združile svoje delovanje. Po besedah Verliča je 1. januarja 2020 začela delovati Skupna občinska uprava 5G s sedežem v Grosupljem, katere organ skupne občinske uprave opravlja naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva, občinskega redarstva, notranje revizije, varstva okolja, urejanja prostora in civilne zaščite.

Konferenca Zlati kamen se nadaljuje jutri. Kdo bo prejemnica nagrade Zlati kamen, bo znano 12. februarja.