Novela SPZ-B

Dr. Nina Plavšak

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B)
Cena (brez DDV): 114,29 €
Dopolnjena pravila in posodobljeni register neposestnih zastavnih pravic

Državni zbor je 5. marca 2020 sprejel novelo SPZ-B. Vsebinsko najpomembnejše spremembe, ki jih bo novela uveljavila so: (1) razširitev položajev vključene lastninske pravice na položaje »povezanih nepremičnin«, (2) prenova ureditve registra neposestnih zastavnih pravic in (3) posodobitev ureditve stavbne pravice. Nekatere določbe novele, zlasti tiste glede »povezanih nepremičnin«, so izrazito nejasne oziroma nekonsistente.

Knjiga kvalitetno presega standardna uvodna pojasnila k novelam zakona. V razširjenih uvodnih pojasnilih avtorji, ki so priznani pravni strokovnjaki z več desetletnimi izkušnjami, poglobljeno in argumentirano razložijo vse pravne institute, ki so predmet novele in ki bodo verjetno zaradi okornega besedila členov oziroma pravnih praznin v praksi povzročali probleme.

V njej so sistematično in poglobljeno razložene pravne značilnosti vključene lastninske pravice. Shematsko in nazorno so prikazani vsi položaji, pri katerih lahko nastane vključena lastninska pravica oziroma vključena stavbna pravica, tako položaji v zvezi z oblikovanjem etažne lastnine kot tudi drugi položaji enakih značilnosti. Vključeni so tudi vzorci pravnih poslov o oblikovanju oziroma ukinitvi položaja »povezanih nepremičnin« in soglasij hipotekarnega upnika. Poglobljeno so razložena tudi pravna vprašanja, povezana z učinki obveznosti imetnika stavbne pravice glede plačevanja nadomestila ali drugih dejanj v razmerju do poznejšega pridobitelja stavbne pravice.

Knjiga vključuje tudi besedilo Stvarnopravnega zakonika z nazorno označenimi spremembami na podlagi novel SPZ-A in SPZ-B in podatkom o začetku uporabe posameznega spremenjenega ali novega člena.

V zbirki Sodobno stvarno pravo je izšel Komentar Stvarnopravnega zakonika (SPZ), katerega urednika sta dr. Nina Plavšak in prof. dr. Renato Vrenčur.
V komentarju je uporabljen sodobnejši, bolj poglobljen in preglednejši pristop.
Besedilo je oblikovano kot sistemska monografija, v kateri so sistematično in poglobljeno obravnavani instituti stvarnega prava in splošni instituti civilnega prava, ki so pomembni za pravilno razumevanje institutov stvarnega prava. Hkrati je opremljen s kazalom, v katerem so z vsakim členom SPZ povezani ustrezni razdelki posamezne knjige komentarja, ki obravnavajo pravila, urejena v tem členu.
Zaradi celovite obravnave sistema stvarnega prava, so razloženi so tudi instituti stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) (izbrisna tožba in varovalne stvarne pravice), in pravila ZVEtL-1.
Instituti stvarnega prava in njihove povezave so prikazani tudi shematsko v preglednih shemah.
Bolj zapleteni pravni položaji so nazorno prikazani tudi na številnih primerih.
Vključeni so tudi vzorci zemljiškoknjižnih dovolil in tožbenih zahtevkov.
Komentar bo razdeljen na tri knjige:
Prva knjiga komentarja je Lastninska pravica in etažna lastnina. Izšla je v maju 2019 ob dogodku Stvarnopravni dnevi 2019.
Druga knjiga komentarja je Zastavna pravica. Izšla je v letu 2018.
Tretja knjiga komentarja je Služnosti, stvarno breme, stavbna pravica in druge izvedene pravice. Izšla bo v juniju 2020 ob dogodku Stvarnopravni dnevi 2020.

Zastavna pravica vključuje upravičenje zastavnega upnika, da doseže prednostno poplačilo zavarovane terjatve iz vrednosti, dosežene z unovčenjem premoženja, ki je njen predmet. Zaradi prednostnega poplačilnega upravičenja, ki ga vključuje, je zastavna pravica v poslovnem prometu najpomembnejši instrument stvarnega zavarovanja terjatev. Zastavna pravica je izvedena stvarna pravica. Zato jo ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ) kot matični predpis za področje stvarnega prava. Ureditev zastavne pravice in nekaterih drugih institutov v SPZ je deloma nedosledna oziroma nekonsistentna. To v poslovni praksi povzroča številne probleme oziroma nejasnosti. Jasna, pregledna in funkcionalna pravna pravila so pomembna za uspešno delovanje vseh poslovnih subjektov. Uspešno delovanje poslovnih subjektov pa je gonilo gospodarskega razvoja, ki je ključni dejavnik povečevanja blagostanja celotne družbene skupnosti.

Da bi bila pravna ureditev kateregakoli pravnega področja učinkovita v tem pomenu, da bi zagotavljala ustrezne pravne okvire za uresničevanje interesov subjektov pravnih razmerij, ki nastajajo na tem področju, mora ustrezati dvema meriloma:
1. ureditev mora biti funkcionalna,
2. pravne posledice vstopa v določeno pravno razmerje, uveljavitve pravic ali izpolnitve obveznosti iz tega razmerja in drugih pravnih dejanj morajo biti vnaprej jasno in nedvoumno predvidljive.

Ureditev določenega pravnega instituta je funkcionalna, če ustrezno upošteva resnične poslovne in druge interese, zaradi katerih pravni subjekti vstopajo v poslovna razmerja s področja tega pravnega instituta, in subjektom teh razmerij daje upravičenja, ki omogočajo učinkovito uresničitev teh interesov. Ureditev zastavne pravice v SPZ ni pretirano učinkovita zlasti glede pravne možnosti zunajsodno uveljaviti zastavno pravico. Zastavna pravica je zlasti v poslovni praksi bank najpomembnejše stvarno zavarovanje. Možnost njene učinkovite uveljavitve neposredno in pomembno vpliva na stroške (zlasti obrestne mere) kreditov. Hkrati je njena funkcionalna ureditev pomembna za upravljanje bank s kreditnim tveganjem. Za upravljanje s tem tveganjem je pomembna tudi možnost neposredne izvršljivosti terjatev bank na podlagi nekaterih drugih bančnih poslov.

Zato sva skupaj z dr. Miho Juhartom v februarju 2016 na ministra za pravosodje naslovila strokovno pobudo za dopolnitev ureditve nekaterih institutov stvarnega prava v SPZ in drugih zakonov. Opozorili smo, da ureditev nekaterih institutov v SPZ (zlasti ureditev etažne lastnine, zastavne pravice in nepravih stvarnih služnosti) ne ustreza (več) potrebam sodobnega življenja. V pobudi smo poudarili, da je jasna, pregledna in funkcionalna pravna ureditev vrednostna usmeritev, za katero si pobudniki prizadevamo večino našega (več desetletnega) strokovnega udejstvovanja, in izrekli pripravljenost sodelovati v skupini za pripravo opisanih dopolnitev in strokovno pomagati pri oblikovanju ustreznih dodatnih pravnih pravil pro bono, torej ne da bi za tako sodelovanje oziroma strokovno pomoč pričakovali denarno nadomestilo.
Na podlagi te pobude je minister za pravosodje v septembru 2016 imenoval delovno skupino za pripravo gradiv za spremembo SPZ. V skladu z usmeritvami glede potrebnih dopolnitev in njihovega obsega, smo skupaj z drugimi člani delovne skupine pripravili strokovno gradivo, ki je vsebovalo vse sestavine predloga zakona o spremembah in dopolnitvah SPZ. Gradivo je vključevalo tudi predlog ustreznih sprememb pravil o zunajsodni uveljavitvi zastavne pravice in predlog posebnega zakona, ki bi učinkoviteje uredil institut neposredne izvršljivosti notarskih zapisov.

Celotno gradivo z obširno obrazložitvijo smo predložili ministru za pravosodje v aprilu 2017 in od takrat dalje leži v njegovem predalu.
Eden ključnih vidikov ustavnega načela pravne države je predvidljivost pravnih posledic.
Predvidljivost pravnih posledic, kot vrednostno merilo, vključeno v načelu pravne države, zahteva, da naj imajo pravni subjekti možnost jasno in nedvoumno predvideti pravne posledice že takrat, ko vstopajo v določeno pravno razmerje. Vnaprejšnjo predvidljivost posledic v razloženem pomenu lahko zagotavlja samo jasna in celovita zakonska ureditev. Zato so povsem zgrešena razmišljanja, ki jih lahko zasledimo pri nekaterih sodnikih, da jasna in celovita zakonska ureditev »krni njihovo
neodvisnost«. Meje sodnikove neodvisnosti so namreč začrtane z zahtevo, da mora soditi po vesti in poštenju, vendar v skladu z ustavo in zakoni. Če je zakonska ureditev nejasna ali pomanjkljiva, je namreč vsak pravni subjekt izpostavljen tveganju, da bo sodišče, ko bo nekaj let pozneje odločalo o pravnem razmerju, izreklo pravno posledico, ki je ob vstopu v poslovno razmerje ni predvideval in je pogosto tudi ni mogel predvideti.
Še bolj zaskrbljujoča so razmišljanja, ki se pojavljajo v obrazložitvah nekaterih sodnih odločb, o »pristojnosti« sodnika »ustvarjalno« uporabljati zakonska pravila. Pogosto namreč sodnik s takim razmišljanjem »utemeljuje« svojo odločitev o uporabi nekega zakonskega pravila, ki je povsem arbitrarna, in ne temelji na širši sistematični analizi vseh pravno mogočih položajev, na katere se določeno zakonsko pravilo nanaša z oddaljenega slonokoščenega stolpa, v katerem tak »mislec« sedi, namreč vsi položaji zgledajo enako ali pa nekaterih sploh ne opazi. Zato so taka razmišljanja pogosto odraz intelektualne lenobe, saj je nedvomno potreben manjši napor, če za presojo nekega pravnega razmerja preprosto »ustvarim« pravno pravilo, od napora, ki bi bil potreben, da sistematično analiziram vsa pravna pravila, ki urejajo nek institut in vse mogoče položaje, ki lahko v resničnem življenju nastanejo. Opisano operativno tveganje, za katerega se v mednarodni poslovni praksi uporablja tudi izraz »tveganje nenavadnih odločitev državnih organov«, lahko, če so v določeni državi take odločitve pogoste, pomembno poveča stroške poslovanja, saj poslovni subjekti ocenjene negativne posledice takih odločitev vračunajo v ceno svojega blaga oziroma storitev.

Da pripomoreva k večji pravni varnosti v pomenu ustrezne predvidljivosti, sva se odločila, da sistematično in poglobljeno analizirava vse pravne položaje in pravne probleme, ki nastajajo v praksi v zvezi z institutom zastavne pravice. Zastavna pravica je na najsplošnejši ravni ena sama vrsta izvedene stvarne pravice. Vendar pa se nekatera pravila in pravni problemi, ki nastajajo, v zvezi z ustanovitvijo in uveljavitvijo zastavne pravice, pomembno razlikujejo glede na vrsto premoženja, ki je predmet zastavne pravice. Zato so v začetnih poglavjih najprej razloženi splošni instituti stvarnega prava in splošna pravila o zastavni pravici. V nadaljnjih poglavjih pa avtorji obravnavamo posamezne podvrste zastavnih pravic tako, da pri vsaki razložimo njene posebne značilnosti in posebna pravila, ki se zanjo uporabljajo. Obravnavane so te podvrste zastavnih pravic:
hipoteka,
maksimalna hipoteka (ki v resnici ni zastavna pravica temveč je varovalna stvarna pravica),
zastavna pravica na terjatvi in fiduciarni prenos terjatve v zavarovanje (globalna cesija),
neposestna zastavna pravica,
finančna zavarovanja in posebna pravila ZFZ,
zastavna pravica na vrednostnih papirjih in
zastavna pravica na poslovnem deležu.

Vsi avtorji smo si prizadevali, da razložimo pravna pravila in utemeljimo svoja stališča na podlagi analize položajev, ki nastajajo v sodobnem poslovnem življenju, in ob ustreznem upoštevanju značilnosti teh položajev in potreb sodobne poslovne prakse.

Naš namen je z ustrezno sistematično analizo in poglobljeno razlago začrtati okvire sodobnega stvarnega prava, ki ustreza potrebam sodobnega življenja. Zato sva zbirko, v kateri bova tudi v prihodnje urejala monografije o posameznih stvarnopravnih institutih, imenovala Sodobno stvarno pravo.

Marec 2018

dr. Nina Plavšak prof. dr. Renato Vrenčur

Click here to add your own text

Splošni pogoji Politika zasebnosti

Vse pravice pridržane

Izdelava: