Trpinčenje – Mobing na delovnem mestu

Recenzija knjižice Trpinčenje na delovnem mestu, avtoric  Sonje Robnik in Irene Milovanovič. Sonja Robnik, magistra sociologije, ki trpinčenje na delovnem mestu raziskuje tudi v svoji doktorski disertaciji. Irena Milovanovič je izvršna sekretarka Sindikata bančništva Slovenije. Višja socialna delavka po izobrazbi se je s trpinčenjem na delovnem mestu v 17 letih dela v sindikatu pogosto srečevala.

Mag. Nena Kopčavar Guček

Tako slovenimo angleški izraz mobbing, kot sta ga kot izraz za nasilje na delovnem mestu leta 1996 prvič uporabila Leymann in  Gustafsson. Da lahko govorimo o tem pojavu,  morata biti po mnenju obeh strokovnjakov izpolnjena dva pogoja: pogostnost (statistično definirana kot vsaj enkrat na teden) in pojavnost v daljšem časovnem obdobju (vsaj šest mesecev).

Leymann kot pojavne oblike trpinčenja opisuje vsaj 45 oblik ravnanja oziroma obnašanja in jih glede na njihovo naravo deli na pet različnih kategorij: ravnanje, ki vpliva na samoizražanje in način komunikacije; omejevanje in preprečevanje žrtvinih družabnih stikov; krnitev žrtvinega ugleda, napadi na kakovost žrtvinega poklicnega in življenjskega položaja, neposredni napadi na zdravje osebe.

Po Leymannovem mnenju naj bi bila nasilju na  delovnem mestu izpostavljena vsaka četrta oseba, 6 odstotkov pa je vsako leto izpostavljenih fizičnemu nasilju. Sarah Tracy s sodelavci (2005) je poročala, da je nasilju na delovnem mestu izpostavljenih 25 do 30 odstotkov zaposlenih. Četrta evropska raziskava o delovnih pogojih 2005 (2007: 37) pa je pokazala, da je bilo v zadnjem letu pred opravljanjem raziskave v Evropski uniji žrtev trpinčenja in nadlegovanja v povprečju 5 odstotkov zaposlenih (4 odstotki moških in 6 odstotkov žensk). Ta pojav je bil po rezultatih evropske raziskave najpogostejši na področju izobraževanja, zdravstva, socialnega dela, hotelirstva in gostinstva.

 

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

 

In kako je v Sloveniji?

Tega vprašanja so se lotili prizadevni člani Sindikata bančništva Slovenije in jih objavili v knjižici z zgornjim naslovom.

Vsebina je razdeljena na smiselna poglavja, ki predstavljajo rezultate raziskave in možne poti ukrepanja v zvezi s trpinčenjem na delovnem mestu.

Pred Zakonom o delovnih razmerjih (2007), ki ga v knjižici citirajo, v Sloveniji tako rekoč ni bilo zakonodaje, ki bi posameznika zaščitila pred trpinčenjem na delovnem mestu. Raziskave na tipičnem vzorcu do izida knjižice še nis(m)o opravili.

Anketo s 14, kasneje pa s 17 vprašanji so avtorji poslali članom SDS po elektronski pošti, dostopna pa je bila tudi na njihovi spletni strani. Nekatere banke so izvajanje ankete strogo prepovedale, kljub temu pa jim je uspelo zbrati odgovore 242 članov SBS (sicer 5500 članov).

Vsi so kot najbolj negativni vpliv na vzdušje na delovnem mestu opisali tožarjenje vodji ali prilizovanje nadrejenemu.

Odgovori so v knjižici zanimivo ter pregledno prikazani in tudi tehtno komentirani.

26,8 odstotka je trpinčenje na delovnem mestu opazilo, 13 odstotkov pa se – ali se je v preteklosti – počutilo kot žrtve.

Sodelujoči so se sami lahko izrekli, ali so žrtve trpinčenja. Značilno je bilo, da so žrtve odnose na delovnem mestu doživljale kot izrazito slabše v primerjavi z drugimi sodelujočimi.