Recenzija knjige Lastninska pravica in etažna lastnina

Ko sem prejel povabilo urednikov dr. Nine Plavšak in prof. dr. Renata Vrenčurja, da napišem recenzijo knjige Lastninska pravica in etažna lastnina, sem v mislih na hitro preletel zadnja strokovna dela, ki sem jih bral na temo lastninske pravic. Ni bilo treba veliko, da sem doumel, da ni kriv moj spomin, ker se kakšnega novejšega resnega in obsežnega dela nisem spomnil. Vzrok za miselno vrzel je enostavno dejstvo, da takih del v slovenskem pravnem prostoru v zadnjem času, mogoče celo vse od Stvarnopravnega zakonika s komentarjem dalje, ni bilo. Članki, čeprav resni in napisani od priznanih avtorjev, že zaradi nujne omejenosti njihovega obsega ne morejo zapolniti potrebe po obsegu obravnavane tematike, kot to lahko stori resno znanstveno delo v obsegu knjige.


In tako knjigo držite v rokah. Že po obsegu gre za obsežno delo. Še toliko bolj vam bo to jasno, ko jo boste prebrali. Knjiga z naslovom Lastninska pravica in etažna lastnina je znanstvena monografija več avtorjev. V njej se znanstveno sistematično, izčrpno in vseobsegajoče obravnava fenomen lastninske pravice. Kot znanstvena monografija je pisana za strokovno publiko. Vendar ne samo za nas, ki se s to tematiko srečujemo službeno, tudi za tiste, ki na to pot šele stopajo. Čeprav je knjiga strokovno izjemno podrobna, je več kot to – in to ji štejem v dobro. Prepričan sem namreč, da bodo po njej z veseljem posegli tudi študenti prava. V knjigi na eni strani najdemo razlage najbolj zahtevnih materialnih in procesnih problemov v zvezi z lastninsko pravico, s katerimi se v praksi srečujemo, hkrati pa nam na drugi strani na jasen in pregleden način razloži tudi osnove.


Kot naslov pove, je predmet obravnave lastninska pravice, vendar ne kot neka samostojna, samostoječa pravica. Knjiga lastninsko pravico obravnava v okviru, ki ga ima v sistemu civilnih pravic. Prav tej umestitvi so namenjena prva poglavja knjige (od 1. do 4. poglavja). V tem delu knjiga obravnava tipologijo civilnih pravic, pokaže splošne značilnosti obligacijskih in stvarnih pravic, predstavljena so upravičenja, ki posamezno pravico gradijo. V 4. poglavju je sistematično predstavljena stvar kot predmet stvarnih pravic. To poglavje, čeprav se zdi, da bi ga morali vsi obvladati že v prvih letih študija prava, je še kako aktualno in nam bo skupaj s 13. poglavjem z naslovom Povečanje vrednosti nepremičnine in 14. poglavjem z naslovom Pridobitev in prenehanje lastninske pravice na premični stvari pomagalo razumeti zelo zapletena razmerja, ki nastanejo, ko pride do trka več lastninskih pravic, ko več ljudi hkrati vlaga svoja sredstva v premičnino ali nepremičnino, zlasti pogosto v času trajanja zakonske zveze. Različna lastninska razmerja, ki nastanejo v času trajanja zakonske zveze, so v 13. poglavju podrobno razložena. Premične stvari mnogokrat na tak ali drugačen način v času obstoja izgubijo samostojnost, prirastejo k nepremičnini ali se spojijo z drugo premičnino. Razumevanje razmerij, ki nastanejo pri tem, je izredno pomembno tudi tedaj, ko je treba ugotoviti, iz katerega premoženja se lahko poplačajo upniki.


V 5. poglavju knjiga obravnava posest. Posest je dejansko stanje, dejanska oblast nad stvarjo, ki je pravno varovana. Posest ni pravica, vendarle so se avtorji odločili, da jo uvrstijo v knjigo o lastninski pravici. Ne zaman. Celotno 11. poglavje z naslovom Pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem se pravzaprav ves čas neposredno dotika tudi vprašanja posesti. V tem poglavju je obrazloženo, da je pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem izvirna, zunajknjižna oblika pridobitve lastninske pravice, pri kateri je dejstvo posesti še kako pomembno pri iskanju odgovora na vprašanje, kdo je dobroverni lastniški posestnik in kako, pod kakšnimi pogoji tak posestnik dobi na stvari, premični ali nepremični, lastninsko pravico. Pravilno razumevanje posesti, razlikovanje med dobrovernim in nedobrovernim posestnikom je pomembno tudi za razumevanje 18. poglavja, ki obravnava petitorno varstvo lastninske pravice.


V 6. od 10. poglavju so avtorji obdelali splošne značilnosti lastninske pravice in vprašanje prenosljivosti lastninske pravice na drugega. 6. poglavje z naslovom Splošne značilnosti lastninske pravice je sedes materiae. V njem je lastninska pravica razgaljena, razložene so splošne značilnosti lastninske pravice, vsebina upravičenj, ki lastninsko pravico kot temeljno, najbolj obsežno stvarno pravico gradijo. Nadaljnja poglavja, to je 7. do 10. poglavje, so namenjena predstavitvi eni od bistvenih upravičenj lastninske pravice, njeni prenosljivosti – upravičenju imetnika lastninske pravice, da to pravico omeji ali jo prenese na drugega. Predstavljeni so pravni temelji pridobitve in prenehanja lastninske pravice.
V 12. poglavju z naslovom Gradnja čez mejo knjiga pritrdi nomotehnični postavitvi tega instituta, ki je umeščen v poglavje o pridobitvi lastninske pravice na nepremičninah. Razdelani so pogoji, pod katerimi gradnja čez mejo lahko pripelje do spremembe lastninskega položaja, v okviru tega je posebej opozorjeno, da je treba biti občutljiv na morebitno zlorabo graditelja. Tako kot skozi celotno knjigo, je tudi tukaj opozorjeno, da mora biti pravni sistem občutljiv na morebitne zlorabe. Izpostavljeno je, da določba 47. člena SPZ odstopa od splošnega pravila o povezanosti zemljišča in objekta iz 8. člena SPZ. Ta odstop se kaže predvsem v pooblastilu sodišču, da določi novo mejo. Gradnja čez mejo je tudi en od pomembnejših institutov sosedskega prava. Še posebej sta ureditvi razmerij ob trku več lastninskih pravic v smislu sosedskega prava namenjeni 16. poglavje z naslovom Sosedsko pravo in 17. poglavje z naslovom Varstvo pred imisijami. V poglavju Sosedsko pravo so predstavljena splošna pravila sosedskega prava, podrobneje pa posebna pravila ureditve meje v upravnem in sodnem postopku ter posebne prepovedi prekomernega širjenja vpliva z nepremičnine v prostor. V poglavju Varstvo pred imisijami je pokazana razlika med stvarnopravnimi in obligacijskopravnimi oblikami pravnega varstva. Obe obliki pravnega varstva sta podrobno razdelani, še posebna pozornost pa je namenjena oblikovanju zahtevkov v imisijskih sporih. Ne dvomim, da bodo zadnje znali še posebej spoštovati pooblaščenci strank pri sestavljanju tožb.


Solastnina in skupna lastnina sta predmet posebne obravnave v 15. poglavju. Knjiga nas v tem delu opozori, da to nista posebni vrsti lastninske pravice. Solastnina in skupna lastnina sta vrsti pravne skupnosti, ki obstajata med več imetniki lastninske pravice na isti nepremični ali premični stvari. Poudarjeno je, da se solastnina in skupna lastnina ne razlikujeta po tem, da so pri solastnini idealni deleži lastnikov določeni, pri skupni lastnini pa niso določeni. Razlikujeta se po tem, ali ima posamezni lastnik pravno možnost samostojno razpolagati s svojim idealnim deležem lastninske pravice. V tem poglavju so razdelani načini nastanka skupnosti solastnine in skupne lastnine, razmerja, ki nastanejo med člani skupnosti (notranja razmerja) in tista, ki segajo navzven do tretjih (zunanja razmerja), načini razpolaganja z idealnimi deleži ter načini prenehanja take skupnosti. Tu naj posebej omenim podpoglavje 15.11 z naslovom Sodni postopek razdružitve solastnine. Ob uveljavitvi novega ZNP-1 bo to podpoglavje, zlasti podpoglavje 15. 11. 3 z naslovom Prisilna (sodna) razdružitev solastniške skupnosti gotovo deležno posebnega zanimanja strokovne javnosti.


Petitorno varstvo lastninske pravice in izbrisna tožba sta posebej razdelana v 18. in 19. poglavju knjige. Za razliko do prejšnjih poglavij, v katerih so prevladala materialnopravna vprašanja, se knjiga v teh dveh poglavjih razumljivo ukvarja predvsem s procesnim vidikom, to je varstvom lastninske pravice oziroma pravovarstvenim zahtevkom, ki ga vključuje lastninska pravica. V 18. poglavju sta natančno razloženi dve vrsti pravovarstvenih zahtevkov v ožjem pomenu: vrnitveni zahtevek in odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek. Stvarnopravnemu varstvu lastninske pravice je namenjena tudi izbrisna tožba. Temu pravovarstvenemu zahtevku je namenjeno posebno, to je 19. poglavje. V tem poglavju so našteti položaji, pri katerih je varstvo pravice mogoče zagotoviti z izbrisno tožbo, predvsem pa, kar bodo zopet znali spoštovati praktiki pri vlaganju izbrisnih tožb in sodniki pri odločanju o teh tožbah, knjiga v tem poglavju izredno podrobno razdela oblikovanje tožbenih zahtevkov, s posebnim poudarkom na različnih položajih, ki nastanejo v odvisnosti od veljavnosti zavezovalnega pravnega posla. Tudi tu knjiga ostane zvesta svojemu poslanstvu, saj se obravnava izbrisne tožbe ne omeji le na stvarnopravne vidike varstva lastninske pravice, temveč jo obravnava celostno, npr. tudi varstvo izvedenih stvarnih pravic, nevpisanih obligacijskih pravic, končno tudi varstvo predkupne pravice, ki je sicer obligacijska pravica, a pomembno vpliva tudi na stvarnopravno področje (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-56/17, Up-335/17 z dne 4. 4. 2019).


Na koncu naj omenim še zadnji del knjige, ki je namenjen etažni lastnini (20. do 22. poglavje). Ta del je pravzaprav knjiga v knjigi. Knjiga v tem delu predmet raziskovanja obravnava še prav posebej sistematično. V knjigi so podrobno razdelani pogoji za nastanek etažne lastnine, vpisi pri oblikovanju etažne lastnine v zemljiški knjigi, razpolaganje z etažno lastnino in pravna razmerja, ki nastanejo tako znotraj skupnosti etažnih lastnikov kot tudi navzven do tretjih. Prav nič manj natančno in z uporabo zgodovinske metode je razdelana tudi nedokončana etažna lastnina. V knjigi so sistematično razdelani razlogi in pravna ureditev, ki je v določenem časovnem obdobju botrovala k nastanku tega, kar danes imenujemo nedokončana etažna lastnina. Sistematično in pregledno je razdelana zunajsodna ureditev razmerij za vpis vzpostavitve oziroma dokončanja nedokončane etažne lastnine. Prav nič drugače ni napisano zadnje, 22. poglavje. V njem je razdelano odločanje sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine oziroma ugotovitvi pripadajočega zemljišča. Skozi celotno poglavje je jasno izraženo stališče, da mora biti pravna ureditev kateregakoli področja notranje skladna. Zato je pri določanju posebnih pravnih pravil, ki naj urejajo določeno ožje področje, treba ustrezno upoštevati splošna pravna pravila, ki urejajo celotno področje. Da bi bila ureditev v ZVEtL-1 funkcionalna in konsistentna, bi morala ustrezati tem zahtevam, ki jim žal v velikem delu ne ustreza. Nekatera zakonska pravila so nejasna oziroma dvoumna. V knjigi je ponujen ustrezen »prevod« teh določb v institute stvarnega prava.


Avtorji so naredili izjemno delo. Celoten obseg opravljenega dela pa se nam razkrije šele, če vemo, da je ta knjiga ena od treh knjig, ki bodo skupaj sestavljale Komentar Stvarnopravnega zakonika. V letu 2020 je napovedana izdaja zadnje, tretje knjige z naslovom Služnosti, stvarno breme, stavbna pravica in druge izvedene pravice. Takrat, skupaj z že izdano knjigo Zastavna pravica, bo dokončano delo, ki bo imelo izjemen in dolgotrajen učinek tako na razvoj pravne teorije kot tudi na oblikovanje (sodne) prakse.


dr. Damjan Orož, višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani


Več informacij: https://www.planetgv.si/spd


Želite biti redno obveščeni o naših izobraževalnih dogodkih?

Prijavite se na naše e-novice