Portoroška listina o kakovosti in varnosti v zdravstvu

Zdravstveni razvojni forum 2021, Portorož, Slovenija, 17. in 18. junij 2021

17. in 18. junija so se na Zdravstvenem razvojnem forumu 2021 sestali znanstveniki, izvajalci zdravstvene dejavnosti z vseh nivojev ter strokovnjaki za sistem zdravstvenega varstva. Razpravljali so o izzivih na področju varnosti pacientov in kakovosti v zdravstvu, v luči odziva zdravstvenih sistemov na največjo zdravstveno krizo v zadnjih 100 letih. Kakovost in varnost v zdravstvu presegata državne meje, zato je bila konferenca tudi mednarodno obarvana, gostila je govorce in udeležence iz treh držav Evropske unije in iz ZDA. Ob zaključku dvodnevnih razprav je programski odbor, na podlagi ekspertnih prispevkov znanstvenikov in strokovnjakov na letošnjem forumu, zapisal naslednja priporočila:

• Pandemija covid-19 je največja zdravstvena in človeška kriza po drugi svetovni vojni. Znanost mora predstavljati temelj izhodne strategije, saj je znanost vse, kar človeštvo v tem trenutku premore.

• To in vse bodoče krize bomo premagali z zasukom od ega k skupnosti, z delavnostjo, skromnostjo, predvsem pa z vzajemno skrbjo za vsakega posameznika. Naša domovina in vse generacije za nami bodo tako lahko ponosni na nas.

• Z znanjem se bomo morali osredotočiti na vse odložene in neizvedene storitve ne-covid-19 bolnikom ter povečane finančne vložke usmeriti v inovacije in realne potrebe bolnikov in družbe. Potrebna bo razbremenitev bolnišnic, večja fleksibilnost pri izvedbi storitev za zadovoljitev resničnih potreb ter spremljanje posledic odloženih storitev. Tako bo dosežen dvig vrednosti na vložek, povečana bo stroškovna učinkovitost, dolgoročna finančna vzdržnost, ohranjanje blaginje ter dvig zaupanja bolnikov.

• Za prihodnost bo ključno sodelovanje med vsemi deležniki, zato predlagamo ustanovitev strateškega sveta za zdravstvo na vladi.

• Pot do izboljševanja kakovosti vodi preko spreminjanja kulture, zavezanosti vodstev, izvajanja politike vodenja kakovosti in varnosti, izvajanja potrebnih zdravstvenih storitev ter upravljanja s podatki s stalno osredotočenostjo na državljana.

• Zdravstvene ustanove prihodnosti potrebujejo sistematičen pristop k celovitemu vodenju na podlagi upravljalskih veščin, v katere neobhodno sodi tudi dobro poznavanje zahtev kakovosti in varnosti zdravstvenih obravnav.

• Potrebno je razviti standardizirane načrte pripravljenosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

• Slovenija sodi med države, kjer je bila obolevnost in umrljivost v domovih za starejše večja. Mednarodne raziskave so potrdile, da so, poleg razširjenosti virusa v okolju, v katerem se dom nahaja, ključnega pomena za obvladovanje covid-19 v teh domovih predvsem prostorske in kadrovske razmere.

• V spopadu s pandemijo je ključna optimizacija zdravstvenega sistema in zagotavljanje podpore slednjemu z dobrim upravljanjem človeških virov, zdravstvenih ustanov in opreme.

• Nujno je obveščanje, vključevanje in ozaveščanje javnosti o resnosti pandemije ter izvajanje kampanje “Mislite na druge, cepite se”, da bi cepili čim več državljanov do t. i. “čredne imunosti”.

• Epidemija covid-19 je pokazala pomembnost informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema, kar moramo nadgrajevati z inovativnimi pristopi, motivacijo informatikov ter dodatnimi finančnimi vložki.

• Slovenija bi morala že včeraj izdelati izhodno strategijo na področju kadrov, prostorov in finančnih sredstev.

• Pozicionirati se moramo kot center znanja za usmerjene analize k nadaljnjemu razvoju in implementaciji telemedicine za optimizacijo procesov in podpore komunikacije med zdravniki, ostalim zdravstvenim kadrom in opolnomočenimi pacienti.

Listino o kakovosti in varnosti v zdravstvu v Portorožu je zapisal programski odbor na podlagi strokovnih prispevkov predavateljev letošnje konference.