Uvod

Na konferenci Zlati kamen 2023, ki se je odvijala v duhu izmenjave dobrih praks in podelitve nagrad Zlati kamen, so se zbrali ugledni gostje, med njimi ministrica za javno upravo Republike Slovenije, gospa Sanja Ajanović Hovnik, minister za pravosodje in javno upravo Republike Hrvaške, gospod Ivan Malenica, županje, župani in drugi predstavniki občin. Dogodek je bil posvečen delitvi znanj in izkušenj. Izpostavljena je bila vloga občinskih kolegov, ki so predstavili dobre prakse in rešitve za izzive, s katerimi se soočajo njihove občine. Vrhunec konference je bila podelitev nagrade Zlati kamen. Rdeča nit letošnjega izbora nagrade Zlati kamen 2023 je odpornost (»resilience«), zelo aktualen pojem, ki ga vse bolj uporablja tudi Evropska komisija. Pri presoji odpornosti občin je strokovni svet posebej pozorno spremljal ravnanje z vodo in drugimi kritičnimi viri, oziroma trajnostne aspekte razvoja, ki so za dolgoročno odpornost občin kritičnega pomena. Metodologija izbora ostaja nespremenjena: odločilna je celovita podoba razvojne prodornosti kraja, inovativnost v iskanju pristopov in razvojni pogum, letos pa smo bili v vseh kategorijah še posebej pozorni, da so vključevale tudi komponento odpornosti občin.

V pester konferenčni program smo vključili številne uspešne primere iz terena. Posebno pozornost smo namenili financiranju občin, skrbi za okolje in urejanju občinskega prostora. Razpravljalo se je o temah, kot so ravnanje z odpadki, privabljanje investitorjev in sodelovanje z državo. Konferenčni dan je bil poln zanimivih vsebin, ki so ponudile vpoglede v različne možnosti in strategije za izboljšanje kakovosti življenja v občinah.

Konferenca Zlati Kamen je ponudila bogato paleto informacij in priložnosti za druženje ter izmenjavo mnenj. Udeleženci so imeli priložnost, da pridobijo nova znanja in vpoglede, ki bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju njihovih lokalnih skupnosti. Organizatorji smo izrazili upanje, da je konferenca Zlati kamen 2023 prinesla prelomne ideje in odgovore na številne izzive, s katerimi se občine soočajo.

Predstavitve in okrogle mize

Uvodni nagovor Ministrice za javno upravo RS – Kaj in kako naprej? Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo Republike Slovenije

Optimizacija lokalne samouprave, dr. Ivan Malenica, minister za pravosodje in javno upravo Republike Hrvaške

Optimizacija sistema lokalne in regionalne samouprave ter funkcionalno povezovanje sta prvi korak sprememb v sistemu lokalne samouprave v Republiki Hrvaški, te spremembe pa naj se izvajajo na podlagi znanstvenih spoznanj in strateških načrtov.

Možnosti alternativnega financiranja občin, Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance

Podpora SID banke infrastrukturnim projektom javnega sektorja, Gašper Jež, direktor oddelka za izvozno in razvojno financiranje, SID banka

Fiskalna (ne)odgovornost županj/županov, Andrej Mladenović, podžupan občine Kočevje

OKROGLA MIZA s finalistkami za Občino zdravja, dr. Radivoje Pribaković Brinovec, predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ, moderator in sodelujoči predstavniki občin finalistk Murska Sobota, Brda, Velenje in Gorenja vas – Poljane.

OKROGLA MIZA s finalistkami regije Zahodna Slovenija, Boštjan Koritnik, raziskovalec, asistent in vodja službe za odnose z javnostmi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, podžupan Mestne občine Ljubljana, moderator in sodelujoči občini finalistki Ankaran in Bohinj.

OKROGLA MIZA s finalistkami regije Osrednja in Jugovzhodna Slovenija z Notranjsko , Boštjan Koritnik, moderator in sodelujoče občine finalistke: Cerknica, Postojna in Vrhnika.

Brezplačen prenos nepremičnega premoženja na občine? Maja Pogačar, generalna direktorica Direktorata za stvarno premoženje na Ministrstvu za javno upravo

Strateško načrtovanje in pomembnost čez-sektorskega pogleda pri gradnji velikega namakalnega sistema v Vipavski dolini, Janez Furlan, vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve, Občina Ajdovščina

Velikih infrastrukturnih projektov, kamor uvrščamo tudi gradnjo velikega namakalnega sistema gradimo za jutri.

Vzdrževanje mestnega drevja, mag. Tanja Štajdohar, višja svetovalka za urejanje prostora, Občina Kočevje

Občine morajo sprejeti akt o ceni ločenega zbiranja in prevoza odpadne embalaže – kako in na kakšen način, Andrej Brezavšček, odvetnik

Nujno se je (spo)razumeti – medkulturna mediacija v Občini Škofja Loka, Rok Primožič, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, Občina Škofja Loka

OKROGLA MIZA s finalistkami regije od Koroške do Posavja, sodelujoči občini finalistki Kozje in Občina Mislinja.

OKROGLA MIZA s finalistkami regije Vzhodna Slovenija, sodelujoči občini finalistki Hoče Slivnica in Velika Polana.

Vloga Mestne občine Krško v zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, Andrej Sluga, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti, Mestna občina Krško

Spodbujanje zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami v lokalnem okolju, mag. Mateja Grzetič Žerjal, višja svetovalka za odnose z javnostmi, čezmejno sodelovanje in delovanje krajevnih skupnosti, Občina Sežana

Kako so se vključevanja v družbo, spodbujanja zaposlovanja in iskanja rešitev za osebe s posebnimi potrebami v lokalnem okolju lotili – in že prišli do uspešnih rezultatov – na Občini Sežana.

Izzivi lokacijske preveritve, prof. dr. Rajko Pirnat, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in odgovorni urednik revije Javna uprava

Kako ceneje, včasih celo brezplačno, do bolj učinkovitih investicij in prostorskega razvoja? Sinan Mihelčič, asistent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Kako lahko s pomočjo participacije mladih in vzpostavljanja začasnih rab v prostoru pridemo do zanimivih razvojih prebojev. Predstavljen bo primer kreativne četrti Barutana v Kamniku.

Učinkovitejše sodelovanje FURS in občin pri odmeri NUSZ, Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije

Ali je čas za nov davek na nepremičnine ali za NUSZ 2? Janko Trobiš, višji svetovalec Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Mestna občina Celje, eden največjih strokovnjakov za to področje pri nas

Regijske zmagovalke 2023

Na sklepnem dogodku projekta Zlati kamen za leto 2023 smo spoznali razvojno najbolj prodorne občine in podelili priznanja najboljšim. Nagrado Zlati kamen podeljujemo torej razvojno najbolj prodorni občini: tisti, ki zaradi svoje razvojne, v prihodnost in v dobro vseh občanov usmerjene dejavnosti pomeni primer dobre prakse in zgled za ostale. Nagrado podeljujemo letno, prvič pa smo jo podelili leta 2012.

Potovanje do tega, da smo tudi letos odkrili najbolj zgledne kraje, je bilo zanimiva raziskovalna pustolovščina. Kot vsako leto. Rdeča nit letošnjega izbora nagrade Zlati kamen 2023 je odpornost, zelo aktualen pojem, zagotovo. Pri presoji odpornosti občin je strokovni svet posebej pozorno spremljal ravnanje z vodo in drugimi kritičnimi viri, oziroma trajnostne aspekte razvoja, ki so za dolgoročno odpornost občin kritičnega pomena.

ANKARAN, zmagovalka regije ZAHODNA SLOVENIJA

Najmlajšo slovensko občino odlikuje neverjeten razvojni zagon. V razmeroma kratkem obdobju je uspela izpeljati zelo bogat spekter aktivnosti. Res je: najmanjša obalna občina je bogata. Koncesija od Luke Koper pomembno vpliva na občinske prihodke in Ankaran sodi med občine z največ investicijami na prebivalca. A s tem denarjem v občini ne razmetavajo, pač pa ga usmerjajo v razvojne projekte, pomembne za prihodnost kraja. Zdaj v kraju pripravljajo novo, sodobno zasnovano in zelo smelo razvojno strategijo: ta vključuje kar za 272 milijonov projektov. Strategija v ospredje postavlja neposredno demokracijo. To lahko zaznamo tudi v praksi – prek participativnega proračuna prebivalci odločajo o 50 odstotkih celotnega proračuna. Nova strategija je med maloštevilnimi razvojnimi dokumenti pri nas, ki eksplicitno govorijo tudi o krepitvi odpornosti. Ključni korak za prihodnost pa utegne biti načrtovana povezava središča kraja in obale, s katero bo Ankaran šele zares dobil pravo jedro.

CERKNICA, zmagovalka regije OSREDNJA IN JUGOVZHODNA SLOVENIJA Z NOTRANJSKO

Cerknica nima velikih projektov z zvenečimi imeni. O dosežkih v kraju govorijo bolj kot ne zadržano. Toda vrednosti merljivih kazalnikov dokazujejo, da se kraj razvija vztrajno, predvsem pa celovito in uravnoteženo. To lahko razberemo tudi iz občinskih dokumentov: Cerknica je med maloštevilnimi kraji, kjer dajejo za področja kot sta kultura ali varnost skoraj toliko denarja kot za ceste. Razvojne projekte najdemo po celotnem območju občine, precej pozornosti pa dajejo tudi ranljivim skupinam. Za največji biser občine – Cerkniško jezero – vzorno skrbijo v okvirih nagrajenega Notranjskega parka. Pri tem je posebej zgledno, kako so v delovanje parka vpletli prebivalstvo in druge deležnike – in ta povezovalnost sodi med značilnosti občine. O močni socialni koheziji in o poudarjeni skrbi za okolje pričajo tako kazalniki kot pogled na aktivnosti. V občini so začeli skrbeti za varčevanje z energijo, vrsta projektov meri na samooskrbo, rabo lesa, obnovo degradiranih objektov ter ohranjanje kulturne dediščine (obrti) – vse to so elementi odpornosti. Povezanost prebivalcev v občini pa ne pomeni, da je kraj navzven zaprt – to vidimo že v odzivu na humanitarno krizo v Ukrajini.

KOZJE, zmagovalka regije OD KOROŠKE PO POSAVJA

Umetnost lokalne politike je hkrati videti najmanjšo podrobnost in veliko sliko, celoto. To spretnost izjemno dobro obvladujejo v občini Kozje. Na eni strani lahko v Kozjem odkrijemo veliko skrb za podrobnosti, na drugi pa znajo v občini postavljati posamezne aktivnosti v širši, holistično obarvan kontekst. Po besedah županje je pomembno »povezovanje manjših in večjih projektov v celoto« in zdi se, da je prav to ključna osnova za dinamičen in uspešen razvoj občine. V ta razvoj so močno vključeni občani bodisi neformalno, bodisi prek zelo živahnega življenja v društvih (teh je okrog 40). Le v malo krajih lahko začutimo tako močno povezanost med prebivalstvom in občino kot ustanovo. Delovanje Kozjanskega parka, ki sodi med Unescova biosferna območja, je dobra praksa na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Tako zastavljena sistematična prizadevanja za ohranjanje tradicionalnega prinašajo v razvoj izrazito trajnostno usmerjenost in prispevajo tudi k dolgoročni odpornosti kraja.

MARIBOR, zmagovalka regije VZHODNA SLOVENIJA:

Če je najboljša šola za odpornost prebroditi globoko krizo, tedaj je Maribor »univerzitetno mesto«. Polom stare industrije na začetku tranzicije je »slovenski Manchester« pahnil v dolgo obdobje depresije: brezposelnost je v devetdesetih letih dosegla 23 odstotkov in je nihala do pred kratkim nihala okrog petnajstih odstotkov. A najbolj je mesto dušil občutek stagnacije in resentimenta. Zdaj je Maribor drugačno mesto. Prav v zadnjih letih se to močno čuti navzven, v podobi mestnega središča. Ob tem je Maribor vse pomembnejše raziskovalno in tehnološko središče. V prejšnjem desetletju se je vpisal na evropski zemljevid kot primer dobre prakse na področju krožnega gospodarstva. Maribor je pri nas zgled na področju varovanja vode in na to področje uvaja tehnologije pametnega omrežja,  z vrsto projektov pa skrbi za regeneracijo in ohranjanje naravnega okolja Drave. Kazalniki za Maribor še ne kažejo vedno izrazitega preboja. Toda ko gre za aktivnosti, Maribor močno izstopa in je postal prava valilnica dobrih praks. Tudi s svojo povezovalnostjo Maribor v celoti opravičuje svojo vlogo drugega slovenskega središča in razvojnega svetilnika za celotno regijo.