Pogovor z Nabavnim managerjem 2021

Podjetje Planet GV in Združenje nabavnikov Slovenije sta na Nabavni konferenci, 14. junija 2021, razglasila dobitnika priznanja Nabavni manager 2021. Prejemnik priznanja je Luka Rutar, direktor globalne nabave v diviziji DBL, Danfoss Climate Solutions, kamor spada tudi Danfoss Trata, Ljubljana. Ob podelitvi priznanja smo se pogovorili z Luko Rutarjem.

Nabavnik ste že vrsto let. Kakšno je vaše mnenje o pomenu nabave za dolgoročni uspeh organizacij?

Poznate rek, da ne moreš tako drago kupiti, kot lahko poceni prodaš? Nabava je ključna strateška funkcija v podjetju, kjer materiali/storitve predstavljajo večji del stroškov. Vendar moramo vedeti, da je vpliv na stroške in s tem na dobičkonosnost podjetja le eden od ključnih vidikov. Nabavniki skrbimo za kontinuiteto dobav, za kakovost, razpoložljivost in seveda za sam strošek opravljanja nabave (stroški transakcij, število dobaviteljev, število računov …). Nekako bi lahko rekli, da je prvi korak v procesu dodajanja vrednosti in pa da omogočamo prodajo.

Kaj vas drži v tem poklicu? Kako to, da iz tega poklica niste prešli na druga področja?

Tukaj je vedno veliko izzivov, ki jih jaz moram vedno imeti, da sem zadovoljen in da se razvijam. Poleg tega imam rad večkulturno okolje, veliko stikov z dobavitelji, vseeno pa po navadi nekaj več prednosti v odnosu, saj smo kupec. Ob sebi imam tudi odlično ekipo, ki mi poleg nabavnih omogoča še voditeljske izkušnje, in ko to združim, je to moj navdih.

Katere kompetence ločijo odlične nabavnike od drugih? Kakšne izkušnje in kompetence iščete pri članih svojega nabavnega tima?

Včasih smo rekli, da mora biti nabavnik dober pogajalec. Danes pa je to samo del celotnega spektra kompetenc, ki jih dober nabavnik potrebuje. Vsaj v našem timu. Danes je poleg pogajanj, priprave pogodb in podobnega, pomembno tudi kreativno razmišljanje, reševanje konfliktov, vzdrževanje odnosov z dobavitelji, sodelovanje v več funkcijskem timu in podobno. Pri zaposlovanju se največ oziram na posameznikov odnos (»attitude«) do dela in stroke, posameznikov potencial in koncept, saj verjamem, da se same tehnike nabave lahko naučijo pri nas.

Kako to, da ste na začetku svoje poslovne poti izbrali prav področje nabave?

Že moj oče je bil nabavnik in s tem sem odraščal. Kot otrok sem spoznal veliko njegovih dobaviteljev in imel možnost sodelovati na veliko srečanjih. In to me je očitno zasvojilo. Ko sem končal fakulteto, sem premišljeval med kariero v malem družinskem podjetju in kariero v nabavi v večjem podjetju. In prevladalo je slednje, za kar mi nikoli ni bilo žal, saj v tem uživam.

Na katerih področjih ste se do zdaj izobraževali in razvijali, da ste osvojili zdajšnjo raven kompetenc?

Seveda je znanje ekonomije kot nekakšen temelj. Vendar je praksa tista, ki te uči. Ves čas sem ob sebi imel odlične vodje in kolege, od katerih sem se imel priložnost učiti v praksi. Nekaj se naučiš tudi iz kakšne knjige ali seminarja, sam pa verjamem, da se danes največ naučim od svoje ekipe, ki mi vsak dan znova postavi kakšen nov izziv, in od dobaviteljev.

Kakšen je obseg nabavnega volumna, ki gre letno skozi »vaše roke«?

Trenutno sem dogovoren za približno 135.000.000 € nabavnega volumna, ki ga ustvarjamo na osmih lokacijah v Evropi, Rusiji in na Kitajskem.

Kako prenašate stres, ki ga povzroča odgovornost za tako velik obseg nabave?

Če delo opravljaš z veseljem, potem to ni stres. Jaz v tem uživam.

Kateri dosežek na področju nabave v zadnjih treh letih bi še posebej izpostavili?

Kot svoj največji dosežek štejem to, da smo v dveh letih prestrukturirali nabavo v diviziji in jo razširili do tega, ko lahko rečem, da imamo vse želene pozicije popolnjene s kompetentnimi, odgovornimi in motiviranimi kolegi. Posledica tega je, da zagotavljamo boljši servis za svoje deležnike in da lastnikom dostavljamo nadpovprečne rezultate. V letu 2020 smo dosegli rekordne prihranke v višini 4 %.

Bi lahko z nami delili kakšno anekdoto iz nabavnih pogajanj?

Teh pa res ni malo. Vsaka pogajanja zase so res poseben izziv. Letela so že pisala po sejnih sobah, nasprotna stran se je sprla med seboj in še kaj bi se našlo. Vedno pa smo pogajanja zaključevali v pozitivnem tonu in z namenom dobrega nadaljnjega sodelovanja.

Kakšen je vaš pogled na nabavo po pandemiji?

Gledano kratkoročno ima pandemija velik vpliv. Poglejte cene in razpoložljivost materialov danes. Prioritete nabave so se popolnoma spremenile. Če je bilo prej pomembno delati prihranke, je danes pomembno obvladovati dvige cen, če so se prej ponudniki borili za kupce, se danes nabavniki borimo, da dobimo vhodne materiale za proizvodnjo. Strateško upravljanje dobavne verige v preteklosti in njen resilience (odpornost), ki smo ga gradili, se je pokazal kot najpomembnejši. Seveda verjamem, da se bo to normaliziralo in je to zgolj prehodni problem, ki bo čez kakšno leto že splahnel. Zato je mogoče dolgoročno gledano ključno to, kaj in kako sodelujemo s svojo ekipo, da ostane v tej situaciji zdrava, motivirana, zavzeta, da se razvija in da naprej razvija dobre odnose z dobavitelji.

Kateri so aktualni globalni izzivi, s katerimi se srečujete pri dobaviteljih?

Trenutno je največji izziv dobavljivost. Povečano povpraševanje na trgu povzroča primanjkljaj marsikaterega materiala (plastika, elektronika, kovine, les …), čemur seveda sledi trend cen. Dodatne težave povzroča tudi logistika.
Ker tako veliko povpraševanje v marsikateri panogi nima realne osnove in ustvarjamo neke vrste bull whip učinek, se bojim, da bomo imeli kritične težave proti koncu leta in naslednje leto, ker se bomo ukvarjali s presežnimi zalogami po zelo visokih cenah, dobavitelji pa tudi s presežnimi kapacitetami in slabšim denarnim tokom.
Gledano celovito, pa je ta situacija nastavila ogledalo naši dobavni verigi. Z vidika lokacije (globalno vs. lokalno) in pouporabe materialov (reciklaža in alternativno materiali), pri čemer se krepi zavest lokalne proizvodnje in vpliva globalne nabave na okolje.

Kaj pričakujete na cenovnem področju v letu 2022? Ali se bodo trendi obrnili navzgor ali navzdol?

Tole je kot bi gledal v kristalno kroglo. Saj tudi pred pol leta nismo verjeli, da bo cena bakra presegla 10.000 USD/t. Vseeno verjamem, da se bo situacija umirila, saj se bodo vzpostavile dodatne kapacitete in dodatna ponudba, vseeno pa ne pričakujem, da se bodo cene vrnile na raven iz 2020 še kar nekaj časa.

Kaj bi svetovali mlajšim nabavnikom in pa tistim nabavnikom, ki so na sredini karierne poti?

Mlajšim bi svetoval, da se vprašajo, ali v delu nabavnika uživajo in ali so na pozicij in v podjetju, kjer je nabavna funkcija cenjena in se lahko razvijajo. Tistim na sredini poti pa podobno, le da naj se ne bojijo novih izzivov, tako kariernih kot tržnih.