Orodjarnica izobraževalnega managerja Avgust 2016

Vsi se celo življenje učimo. Nobene stvari se ne moremo naučiti čez noč, saj je učenje proces, ki se odvija v daljšem časovnem roku in je odvisen tudi od delovanja našega spomina oz. naše mentalne kondicije. Učenje pa lahko naredite bolj učinkovito z upoštevanjem delovanja naših možganov. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj napotkov:

1. Pred učenjem si postavite cilje. Tako boste vedeli, kaj pričakujete od učenja. Lažje boste ločili med pomembnimi in nepomembnimi podatki.
2. Na začetku snov preletite. Tako se boste ogreli in dobili celosten pregled nad snovjo.
3. Učne enote si razdelite na več krajših delov. Praviloma si lahko ljudje zapomnimo 7 manjših celot.
4. Med učenjem naredite več odmorom. Več si namreč lahko zapomnite na začetku in na koncu enote učenja.
5. Po vsakem odmoru si vzemite minuto ali dve in preglejte oz. ponovite predelano snov.
6. Poskrbite za primerne učne pogoje. V prostoru naj ne bo pretoplo, svetloba naj bo ustrezna. Pazite na pravilno držo.
7. Pri zapisovanju in učenju podčrtujte, rišite in podobno. Nenavadne (izstopajoče) informacije namreč povečajo pozornost, to pa lahko pripomore k boljšemu pomnjenju
8. Iščite in uporabljajte nenavadne besede – le te povečajo pozornost, zato si ne zapomnite zgolj nje , ampak tudi druge v njihovi bližini.
9. Delajte miselne vzorce, saj poglobijo dojemanje in povežejo znanje.
10. Redno ponavljajte snov, zlasti pri učenju tujih jezikov. To delajte neposredno po učenju, potem pa spet čez dan, teden, mesec.

V vsakdanjem življenju si verjetno marsikdaj težko zapomnite podatke, številke, formule in podobno. Pomagate si lahko z mnemotehnikami, to so tehnike za lažje pomnjenje. Poglejmo nekaj primerov, kako si lahko z uporabo mnemotehnik zapomnite več

1. Ali se še spomnite, pred katerimi črkami se piše predlog s?

   Pomagajte si s stavkom:
   TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA.
   (pred temi začetnimi črkami se piše predlog s)

2. Kako pa bi si lažje zapomnili spodnjo fizikalno formulo, ki izraža odnos med frekvenco, hitrostjo in valovno dolžino zvoka?

   
   Poskusite prebrati formulo takole: FUČ JE CELA LAMPA.

3. Kako si enkrat za vselej zapomniti sklanjanje samostalnikov?

   Poskusite s stavkom:
   HIŠA JE ZELO VELIKA, HIŠE SE NEBO DOTIKA, K HIŠI VODIJO STOPNICE, HIŠO ČUVAJO CVETICE, V HIŠI NAREDIMO POD, S HIŠO GREMO NA SPREHOD.

4. Se spomnite kakšna je oblika luninega krajca ob prvem in kakšna o drugem krajcu? Pomagajte si z obliko črke, ki jo takrat luna predstavlja.

   OB PRVEM KRAJCU SE LUNA DEBELI, OB ZADNJEM PA CRKUJE.

5. Kako ločiti stalaktite in stalagmite? Eni rasejo s stropa drugi s tal. Najlažje si boste to zapomnili tako, da boste v mislih okrepilii črko t.

   StalakTit raste s stropa; (črka T vizualno spominja na kapnik, ki raste iz stropa, beseda stalaktit ima tri T-je, medtem, ko ima stalagmit le dva).

6. Kaj pa število Pi?

   Približek še verjetno veste oz. ga ponazarja znan ulomek: Znan ulomek, 22/7 = 3,14, ki je soliden približek števila π.

   PRECEJ BOLJŠI PRIBLIŽEK ŠTEVILA Π SI ZAPOMNIMO TAKOLE: ZAPIŠIMO 11 33 55 IN ZADNJE TRI ŠTEVILKE DELIMO S PRVIMI 355/113 = 3,141592!

7. Barve zastave Republike Slovenije že poznamo, toda ali vselej takoj veste katera je zgoraj in katera spodaj?

   Barve zastave (od spodaj gor) se da zapomniti s pomočjo “belih, zasneženih gora”.

   BELA JE GOR, ZARADI GOR.