Odgovornost
Odgovornost-i ž (ọ́) je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika natančno opredeljena, povzemam pa najznačilnejši opredelitvi: 1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice, 2. lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti.
Precej razprav in predvsem političnih pozivov je bilo v zadnjem času, več kot nekaj let pred tem, v katerih vsi zahtevajo, da se spremeni več zakonov in pravilnikov s področja zdravstva in vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Spremembe pa morajo biti takšne, da se bo od vodstva zahtevalo več odgovornosti.
Odgovorno lahko trdim, da se že danes, ob veljavni zakonodaji lahko zahtevajo pojasnila in obrazložitve za posamezna ravnanja vodstev zavodov in direktorjev. Na sejah Svetov zavodov se to redno dogaja, ko pojasnjujemo posamezne odločitve. Dovolj vzvodov imajo tako ustanovitelj kot člani Svetov zavodov, če želijo izvajati svoje naloge in zadolžitve kot nadzorniki, seveda, če so kompetentni in imajo dovolj izkušenj s področja zdravstva.
Ker govorimo o odgovornosti managerja, bi področja odgovornosti razdelil na posamezne sklope, kot si jih po pomembnosti predstavljam.
Seveda pa je pomembno, da posamezna razmerja razumemo skozi preplet povezav in soodvisnih odnosov v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki ni enostaven in je prikazan v sliki 1.
Odgovornost do pacientov
Pacient je osnovni deležnik v našem zdravstvenem sistemu, saj smo zaradi njega, zaradi njegovih potreb zgradili sistem zdravstvenega varstva, kot ga imamo danes. Odgovornost managementa posameznega zavoda se v odnosu do pacienta pojavi že pri tem, da zagotovi ustrezno porabo sredstev za zdravila, zdravstvene materiale, aparature in ne nazadnje tudi ustrezne prostore. Ustrezen, predvsem dolgoročni pristop zagotovi optimalne pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti.
Ob ustrezni motivaciji zaposlenih so ti dovolj inovativni in raziskovalno usmerjeni, da analizirajo dobljene podatke pacientov in raziskujejo morda drugačne načine zdravljena ali spremenjene potrebe pacientov. Management posameznega zavoda take primere zbere in koordinira nadaljnje ukrepe.
Management te podatke argumentirano predstavi regulatorju sistema in plačniku z namenom, da se novosti uvedejo v sistem drugačne obravnave pacientov.
Odgovornost do zaposlenih
Zavedati se moramo, da so največja vrednost posameznega zavoda zaposleni. S poštenim, transparentnim in odgovornim odnosom do njih, se čutijo sprejete, razumljene in postanejo motivirani. Verjamejo, da lahko v zavodu pri svojem delu realizirajo skrite cilje, gradijo svoj osebni razvoj, pa tudi akademsko kariero. Prijazen odnos in razumevanje njihovih potreb, težav, pa tudi drugačnih pogledov, lahko oplemeniti sodelovanje in lažje izvajanje nalog in doseganje ciljev. Omenjeno velja za vse skupine zaposlenih, ne glede na stopnjo izobrazbe, seveda pa so pristopi po posameznih skupinah nekoliko drugačni.
Spoštovanje tako na osebni kot kolektivni ravni je hitro opazno in pomeni pomemben motivacijski moment. Zaposlenim da novega elana za vsakodnevno naporno delo s pacienti, ki postajajo danes vse zahtevnejši, zahtevni pa so tudi odnosi s svojci.
Pogovori, razprave, predstavljanje ciljev, dodeljenih nalog, realizacija le-teh in povezovanje v skupno strategijo ustanove so pogoj za uspešno vodenje in upravljanje človeških virov.
Odgovornost do ustanovitelja
Ministrstvo za zdravje je regulator sistema in izvajalec politike zdravstvenega varstva. Vodstvom posameznih zavodov daje jasno opredeljene naloge in od njih pričakuje, da se izvedejo in realizirajo. Skladno s sprejeto strategijo in na podlagi sprejetih aktov nato izvajalci te naloge izvajamo. Management jih skladno s statutarnimi in lokalnimi pravili predstavi v svojem zavodu. Cilje in naloge predstavi srednjemu managementu, ki nato izvede dodeljene naloge. Odgovoren manager o težavah pri izvajanju poroča ustanovitelju in mu predlaga tudi drugačne, bolj optimalne rešitve. Posreduje dodatne predloge novih potreb pacientov in nove ali drugačne oblike zdravljenja, ki so učinkovitejše in sodobnejše.
Odgovornost do lokalne skupnosti
Praviloma so javni zdravstveni zavodi veliki zaposlovalci na posameznih področjih, tako da odločno prispevajo k socialni stabilnosti v tem okolju, še posebej v finančno kriznih časih.
Zaradi specifičnega pomena so vpeti v lokalno okolje tudi na področju izobraževanja, kulture, pa tudi prostorskega planiranja in razvoja. Sploh večje bolnišnice imajo zapleteno infrastrukturo in tudi tako pomembno vplivajo na neposredno lokalno okolje, ki se mora tem potrebam prilagoditi. Tak vpliv pa je tudi pomembno gonilo nadaljnjega razvoja tega kraja.
Odgovornost do celotnega zdravstvenega sistema
Managerji v zdravstvu smo s svojim znanjem in izkušnjami zagotovo v pomoč predstavnikom ustanovitelja, da predlagamo spremembe in novosti, ki bi jih bilo potrebno vpeljati v zdravstveni sistem. Ne vam pa, ali smo dovolj prodorni in zavzeti, da bi nas predstavniki slišali in pravilno razumeli. Zagotovo pa bi bilo smiselno, da se okrepijo te povezave, predvsem na nas samih je, da z aktivno vlogo in pisnimi predlogi argumentiramo naše poglede in podajamo rešitve na posamezne težave. Če nas prevzame malodušje, bomo izgubljali vsi. Čas je, da postanemo še bolj aktivni in pripravljamo predloge, rešitve in stališča. Prepričan sem, da bo s takim ravnanjem tudi politika spoznala naš pomen, našo vlogo in nas na koncu tudi upoštevala.
Naj končam, kot sem razmišljanja začel, ob odgovornem pristopu do vodenja ustanove lahko že danes naredimo veliko v dobro naših pacientov, zaposlenih in ne nazadnje, nas samih.
Stopite v stik z nami
Od ponedeljka do četrtka 8:00 – 16:00
petek 8:00 – 15:00
Splošni pogoji Politika zasebnosti Naložba v prihodnost
Vse pravice pridržane