Kako vidite vlogo izobraževalnega managerja, jo vidite kot podporno ali kot strateško funkcijo?
Kadrovsko funkcijo so v preteklosti uvrščali med podporne funkcije, v zadnjem obdobju pa postaja vse pomembnejša in presega zgolj formalne kadrovske procese in aktivnosti vodenja evidenc. Nanjo zato gledam kot na strateško funkcijo. Skrb za zaposlene je ne nazadnje tudi eden od temeljnih strateških ciljev Skupine Triglav.
S kakšnimi pristopi in akcijami vi konkretno podpirate izobraževanje v zavarovalnici triglav?
Vseskozi se trudimo ustvariti pogoje in okolje, v katerem bo izobraževanje dostopno vsem zaposlenim. Opažamo, da nam to dobro uspeva. Poleg klasičnega strokovnega izobraževanja v obliki predavanj in delavnic vse večji poudarek namenjamo
spletnemu izobraževanju, ki je zaposlenim lažje dostopno. Nekatere delavnice in izobraževanja z namenom približati znanje zaposlenim organiziramo na sedežih naših območnih enot. Sodelavce spodbujamo tudi k nadgradnji formalne izobrazbe v različnih izobraževalnih ustanovah, vključujejo pa se lahko tudi v interno skupino študentov višješolskega študijskega programa
Ekonomist, smer zavarovalništvo.
Kako zagotavljate, da je izobraževanje povezano s strateškimi potrebami organizacije?
Ena od naših vrednot je tudi strokovnost. To pomeni, da poslovne cilje dosegamo s strokovnostjo zavarovalno-finančnih storitev, ki temeljijo na visoki strokovni usposobljenosti zaposlenih. Smo nosilci strokovnega razvoja zavarovalno-finančnih storitev
v okolju, v katerem delujemo. Zavedamo se, kako pomembna je skrb za karierno in osebno rast zaposlenih ter razvoj njihovih potencialov. To je tudi naša strateška usmeritev. Strategija kadrovskega področja je torej sestavni del poslovne strategije
našega podjetja.
Kakšni izzivi na področju izobraževanja vas čakajo v prihodnosti?
Izziv vidimo predvsem v »skritem« znanju sodelavcev. Kako znanje zaznati, ga popisati in uporabiti. Temu bomo v prihodnosti posvetili še več pozornosti. Vse več se osredotočamo na medgeneracijsko sodelovanje, saj načrtujemo uvedbo še tesnejšega dialoga med različnimi generacijami zaposlenih. Boljše razumevanje med generacijami pomaga preseči »rivalstvo« med
mlajšimi in starejšimi, ob tem pa se zavedamo, da moramo ustvariti okolje, v katerem vladata medsebojno spoštovanje in zaupanje med različnimi generacijami zaposlenih. Zviševanja starostne meje upokojevanja in spremenjene starostne strukture
zaposlenih bo prineslo številne izzive, na katere pa želimo biti pripravljeni.
Kako vidite svojo vlogo v organizaciji?
Podjetja v času gospodarske krize večinoma zmanjšujejo sredstva za izobraževanje zaposlenih, čeprav ravno vlaganje v zaposlene povečuje možnosti za njihov uspeh. A zaposleni so pomembno premoženje podjetja. Vsem sodelavcem je treba zato omogočiti dostop do znanja, ki ga potrebujejo za učinkovito opravljanje dela. Eden naših ciljev na področju izobraževanja je zato
ustvarjanje možnosti, da se lahko vsak zaposleni udeleži vsaj enega izobraževanja na leto. Naša naloga je upravljati z veliko zakladnico znanja in omogočati dostop do znanja vsem Triglavanom.
Kako vam uspe v času nenehnega povečevanja in razpršenosti informacij akumulirati in razvijati organizacijsko znanje?
Naš cilj je oblikovati ugodno okolje za ustvarjanje, zbiranje in prenos znanja. Živimo pa v času, ko znanje hitro zastara, zato je potreba po neprestanem izobraževanju in nadgradnji znanja vse večja. Prenos znanja je naloga vseh sodelavcev, seveda pa jih
moramo pri tem podpirati in jim nuditi ustrezne pogoje.
Kako upravljate organizacijsko znanje in spretnosti, da se ljudje razvijajo skupaj s spremembami?
Ljudje spremembe običajno razumejo kot motnje v sicer ustaljenem načinu delovanja in manj pogosto kot možnost za razvoj oziroma napredek. Zato je pomembno, da smo seznanjeni z dogajanjem in načrtovanimi spremembami, da jih razumemo.
To je tudi predpogoj, da jih vzamemo za svoje. V podjetju je zato izjemno pomembna komunikacija o načrtovanih spremembah in izobraževanje zaposlenih za razumevanje vzrokov sprememb.
Katerim vrstam znanj dajete največji poudarek?
Vsak posameznik v podjetju je pomemben in vsako znanje prispeva košček v mozaiku organizacijskega znanja. Največji poudarek dajemo strokovnemu zavarovalniškemu znanju, zaposleni imajo možnost udeležiti se jezikovnih in računalniških tečajev ter
delavnic poslovne komunikacije. Organiziramo pa tudi izobraževanja o zdravem življenjskem slogu in osebnostni rasti.
Kakšne metodologije izobraževanja, izpopolnjevanja ter usposabljanja najraje ubirate ?
Večinoma gre za skupinska predavanja in delavnice, ki jih organiziramo interno. Za določene vsebine je bolj primeren individualni pristop, v obliki t. i. coachinga ali mentorstva. V zadnjih letih je vse bolj aktualno tudi spletno učenje. Zaradi hitrega tempa
življenja in dela je dostop do znanja prek spleta bolj ustrezen, saj si lahko sodelavci sami prilagodijo čas učenja.
Kako merite učinkovitost izobraževalne funkcije, torej vašo lastno učinkovitost?
Uporabnost pridobljenega znanja pri delu preverjamo kontinuirano npr. z anketnimi vprašalniki. O učinkovitosti določenih programov povprašamo neposredne vodje udeležencev izobraževanja. Znanje preverjamo tudi s pomočjo
testov. Učinkovitost izobraževalne funkcije sodelavci ocenjujejo ob merjenju organizacijske klime.
Kaj menite, da boste jutri delali drugače kot delate danes?
Gotovo bo v prihodnosti na področju izobraževanja marsikaj drugače, kot je danes. Kljub temu, da živimo v dobi hitrega napredka informacijsko-komunikacijske tehnologije in dejstvu, da podpiramo spletno učenje, pa si ne predstavljam, da bo računalnik kdaj v celoti izpodrinil klasične oblike izobraževanja. In še nekaj. Znanje je bilo, je in bo naše največje bogastvo, ki nam ga nihče ne more
vzeti, po drugi strani pa je znanje neprecenljivo bogastvo, ki ga nikoli ni dovolj.
ISKRENJA
„Učenje je odkrivanje, da je nekaj mogoče“
F. Perls
„Najbolj nevarna iluzija je, da je lahko učenje kdajkoli končano“
D. Brečko
Znanje, ki se vsak dan ne izpopolnjuje, se zmanjšuje.
KITAJSKI PREGOVOR
Splošni pogoji Politika zasebnosti Naložba v prihodnost
Vse pravice pridržane