Podjetje Planet GV in Združenje nabavnikov Slovenije sta na Nabavni konferenci, 5. maja 2022, razglasila dobitnika priznanja Nabavni manager 2022. Prejemnik priznanja je mag. Uroš Zupančič, izvršni direktor nabave, Petrol d.d., Ljubljana. Ob podelitvi priznanja smo se pogovorili z Urošem Zupančičem.
Združenje nabavnikov Slovenije in Planet GV sta na letošnji Nabavni konferenci razglasila dobitnika nagrade nabavni manager 2022. Štiričlanska strokovna komisija je Nabavnega managerja leta izbrala zaradi njegovih izjemnih dosežkov na profesionalnem področju in dolgoletnih izkušenj pri delu v nabavi. Dobitnik letošnjega priznanja nabavni manager 2022 je mag. Uroš Zupančič, izvršni direktor nabave, Petrol, d.d., Ljubljana.
Uroš Zupančič je poslovno pot začel leta 2004 v podjetju Adria Mobil kot nabavni komercialist na področju upravljanja različnih nabavnih blagovnih skupin, priprave in sklepanja pogodb s poslovnimi in strateškimi partnerji, oblikovanja strategij razvoja izdelkov, cenovne ter kakovostne politike in komercialnega vidika novih ter obstoječih materialov in produktov. Leta 2011 je napredoval v vodjo projektov v nabavi in v naslednjih letih uspešno izpeljal projekte »Odličnosti v nabavi«, »SCOPE« – Supply Chain & Operational Planning Excellence in uvedbo brezpapirnega poslovanja z dobavitelji. Vodil je uvedbo uporabe elektronskih dražb, nabavne šahovnice, matrike ocenjevanja ter izbora dobaviteljev in sodeloval pri postavitvi kazalcev uspešnosti za sektor nabave. Leta 2018 je napredoval v vodjo strateške nabave in v tej vlogi sodeloval pri reorganizaciji sektorja nabave na strateško nabavo, projektno nabavo in oskrbo z izdelki. V vlogi vodje strateške nabave je nadaljeval z razvojem upravljanja blagovnih skupin iz vidika upravljanja kategorij, dobaviteljev in tveganj tako v Adrii Mobil kot v skupini Trigano.
Leta 2020 se je pridružil družbi Petrol, d.d. v vlogi izvršnega direktorja nabave. V zadnjih dveh letih so s sodelavci reorganizirali in centralizirali nabavno funkcijo vsega, kar ne sodi v nabavo goriv, implementirali sodobna nabavna orodja v podporo strateškemu in taktičnemu delu nabave in vzpostavili kazalnike uspešnosti v nabavi ter prevzeli funkcijsko odgovornost za vse trge in podjetja, kjer deluje skupina Petrol.
Uroš Zupančič se stalno izobražuje na področju nabave. Zaključil je specialistični študij General Management Program with Purchasing Specialization na IEDC – Bled. Magistriral je z delom »Obvladovanje stroškov nabave s poudarkom na partnerskih dobaviteljih« in diplomiral z delom »Prenova informacijskega procesa nabave v podjetju Adria Mobil«. Je nosilec nabavnega certifikata A.T. Kearney, notranji presojevalec za EFQM in ISO.
Letošnji nagrajenec deluje v skladu z etičnim kodeksom Združenja nabavnikov Slovenije in je aktiven član Združenja nabavnikov Slovenije. V okviru združenja je član strokovnega sveta združenja, urednik e.časopisa Nabavnik.si in vodja projekta Proizvodnega PMI Slovenija, Indeksa nabavnih managerjev Slovenije. Aktivno je sodeloval tudi pri nedavni prenovi Etičnega kodeksa nabavnikov.
Dosedanji rezultati na področju poklicnega in strokovnega udejstvovanja so komisijo za podelitev priznanja prepričali, da Urošu Zupančiču podeli priznanje Nabavni manager leta 2022.
Tradicionalni Forum poslovne analitike je letos dobil novo ime – preoblikovali smo ga v Forum podatkovne analitike, a ostaja osrednji letni dogodek, ki povezuje vse poklice s področja podatkovne analitike. Osredotočili smo se nabo šest glavnih področij znanj: podatkovna arhitektura, podatkovni inženiring, analiza podatkov, vizualizacija podatkov, podatkovna znanost in podatkovni management.
Količina podatkov raste eksponentno, podatkov je vse več, generirajo se vse hitreje, pojavljajo se v vseh oblikah. Organizacije, ki bodo prepoznale ekonomsko vrednost teh podatkov in sledile trendom na tem področju, bodo svojo konkurenčno prednost še povečale, ostale pa bodo težko tekmovale z njimi oziroma jim sledile.
Forum podatkovne analitike 2022 nas je popeljal do jasnega vpogleda v vsa področja in korake učinkovitega upravljana podatkov. Letošnja osrednja tema je bila “Sodobnim trendom naproti”. Skozi oči najpogostejših poklicev s področja podatkov, ki so dozoreli v zadnjih letih, smo z različnimi strokovnjaki in konkretnimi primeri predstavili možnosti, kako premostiti vrzel med modernimi koncepti in konkretnimi težavami v vaših organizacijah in na vaših pozicijah.
21. aprila 2022 smo si privoščili potovanje po sodobnih trendih upravljanja s podatki na edinstvenem dogodku v Sloveniji, ki v ospredje postavlja podatke in njihovo celovito pot od izvora do njihove ekonomske vrednosti.
V nadaljevanju sledijo povzetki predavanj.
Dr. Jure Bordon, Direktor analitike, Fundacija Login5
V Login5 Fundation želijo s projektom LoginEKO razumeti, kako na vzdržen način pridelati dovolj hrane za vse. Njihovo glavno sredstvo, ki jim pomaga na tej poti, so podatki, orodje pa podatkovna znanost. Z naprednimi metodami uporabe podatkov želijo zgraditi model za vzdržno kmetijstvo, ki bi ga lahko delili z ostalimi pridelovalci hrane. Izvedeli boste, na kakšen način lahko vsak zajet podatek na polju uporabimo za modernizacijo in digitalizacijo metod v kmetijstvu, preko katerih optimiziramo trajnostno pridelavo hrane. Dr. Bordon bo z vami delil izkušnje, kako lahko z razmišljanjem, ki presega trenutno dojemanje kmetijstva, dosežemo svoj cilj, in morda dobimo idejo, kako lahko na vaših področjih uspe tudi vam.
Dr. Andrej Žnidaršič, Neodvisni svetovalec za podatkovno analitiko
Z velikanskim porastom količine podatkov se je transformiralo tudi upravljanje s podatki. Ni sporno, da so podatki pomembni že ves čas, a v današnjem času se to področje razvija zelo intenzivno. V predavanju vam bom predstavil evolucijsko pot infrastrukture za upravljanje s podatki. Približal vam bo sodobne trende ter nakazal način prehoda iz obstoječega stanja v stanje, da boste pripravljeni za prihodnje izzive.
V prvem delu vam bomo predstavili, kako se začne, kako se lotimo in kako se predpripravimo na nadaljnje delo. Pokazalo vam bomo zgodbo identificiranja in potrditve ideje, iskanje podatkovnih virov ter vzpostavitev preproste majhne platforme v okolju AWS.
Dr. Andrej Bratko, Head of Technology – BI & AI – Sportradar
Uporaba računalniškega vida za avtomatiziran in natančen zajem podatkov iz športnih dogodkov odpira nove priložnosti v svetu športa in športne analitike – od podpore trenerskemu delu do optimizacije stavnih kvot. V Sportradarju smo razvili lastno platformo za procesiranje avdio-video vsebin, ki omogoča našim razvijalcem modelov računalniškega vida enostaven in hiter prehod v produkcijo. Naši modeli tečejo v oblaku in procesirajo video v realnem času. Predstavili vam bomo nekaj tehničnih in organizacijskih elementov naše rešitve in kako se rešitev navezuje na obstoječo infrastrukturo za podatkovno analitiko. Za optimalen rezultat namreč niso dovolj le najboljši inženirji umetne inteligence in/ali strojnega učenja, pomembna je tehnična platforma, ki jim omogoča učinkovito delo, razvoj in prehod v produkcijo.
Rok Hribar, Raziskovalec na odseku za računalniške sisteme Instituta Jožef Stefan
Nihče ne želi stati v prometnih kolonah, prav tako verjetno ni nobenega interesa, da vozila porabljajo gorivo in hkrati onesnažujejo okolje v zastojih. Tradicionalna misel, kako to rešiti, bi bila več prometne infrastrukture (ceste, P+R parkirišča, javni promet …). Ti pristopi so učinkoviti, vendar so hkrati tudi finančno zelo zahtevni. To nas pripelje do zamisli o alternativnih in sodobnih pristopih, ki bi prinesli enak rezultat za manj stroškov. Mi se usmerjamo v napredno uporabo podatkov. Vendar za podoben učinek potrebujemo veliko raznolikih podatkov v čim bolj realnem času. Za to pa potrebujemo infrastrukturo. Le da to ni prometna, temveč podatkovna, ki je lahko finančno občutno ugodnejša. V predavanju vam bomo predstavili tehnološke potrebe, za dovolj zmogljivo podatkovno infrastrukturo s katero bomo pripravljeni na mobilnost prihodnosti.
Rok Pirnat, Direktor, B2 BI d.o.o.
V kolikor želimo razvijati podatkovno gnano (ang. data driven) podjetje potrebujemo za odločanje kakovostno analitiko in interpretacijo podatkov. Ta je mogoča le ob odlični vizualizaciji podatkov, ki ne zajema samo barv ampak številne druge vsebinske in tehnične vidike. Katere in kakšne so dobre prakse bo predstavljeno v predavanju z naslovom Kaj poleg barv je pomembno pri vizualizaciji podatkov?
V drugem delu OPSI sprinta vas bomo popeljali preko aktivnosti analitikov, znanstvenikov in vizualizatorjev. Ti že imajo okolje, podatke in poslovni izziv iz prejšnjega koraka. S svojim prispevkom morajo dobiti odgovor na postavljen izziv oz. poslovno idejo.
Dr. Štefan Furlan, Direktor, Dodona Analytics
Velika večina AI projektov ne doživi praktične aplikacije. Razlogi so različni – od pomanjkanja kompetenc, nerealnih pričakovanj (AI kot “čarobna palica”), nejasnih ciljev pa do neustreznih budgetov. Dodona Analytics pomaga podjetjem, predvsem v Veliki Britaniji, identificirati, kako optimalno postaviti polnilno infrastrukturo za električna vozila. Njihove rešitve direktno vplivajo na to, kako se bodo porabili milijardni budgeti. V predavanju bo predstavljeno, kaj vse je potrebno za uspešno praktično aplikacijo umetne inteligence. Dr. Furlan bo z veseljem delil njihove izkušnje, v največje zadovoljstvo pa mu bo, če bo prihranili vsaj en ponesrečen poskus uvedbe AI.
Dr. Gregor Polančič, Izredni profesor, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, UM
Živimo v informacijski družbi, ki postavlja v ospredje podatke in njihove aplikacije. V poslovnem okolju nam podatki omogočajo, da sprejemamo pravilne poslovne odločitve, kar pogosto dosežemo preko rešitev poslovne analitike. V predavanju bodo predstavljene rešitve poslovne analitike, ki temeljijo na rudarjenju procesov, z njimi pa je moč odkrivati delovanje poslovnih procesov, kar vključuje njihovo vizualizacijo, identifikacijo ozkih grl, analizo variant izvajanih procesov ter ugotavljanje skladnosti izvajanih procesov s predpisi. S pridobljenimi procesnimi informacijami lahko izboljšamo in optimiziramo poslovanje ter si zagotovimo konkurenčno prednost, ki na koncu odloča med uspehom ali stagnacijo.
V zadnjem sklopu praktičnega primera bi predstavili, kako pomembna je ustrezna predstavitev rezultatov. V tem delu je treba rezultate podatkovnih strokovnjakov ustrezno vpeljati na začetno poslovni idejo. Če rezultati namreč ne odgovarjajo začetnemu izzivu, potem se je nekje zgodil šum v sklopu celovitega upravljanja s podatki.
Dr. Karmen Kern Pipan in Paula Jožefa Kolenko
Digitalizacija javnih storitev predstavlja enega ključnih elementov digitalne preobrazbe na ravni EU in v državi do leta 2030. Uporaba novih tehnologij močno prispeva k udejanjanju digitalne javne uprave in spreminja način dela in pričakovanja uporabnikov. Skrinja s poslovno inteligenco omogoča interaktivni vpogled v podatke v realnem času ter napovedno analitiko, kar korenito izboljšuje način dela, odločanje in napovedovanje. Tako dolgoročno vplivamo na boljši izkoristek obstoječih kadrovskih virov in hitrejše ter celovitejše poročanje in pametno odločanje. V produkciji so plače v javnem sektorju, javna naročila v RS in skupne dimenzije (šifranti). V razvoju je kadrovska evidenca državne uprave, v načrtu podpora dokumentnemu sistemu (KRPAN), mobilne storitve, odpiranje vizualizacij zunanjim uporabnikom ter uporaba umetne inteligence. Leta 2020 je bil sistem Skrinja nagrajen za dosežke informatike in računalništva v javni upravi s strani Slovenskega društva za informatiko.
Samo Login in Peter Ribarič
Izr. prof. dr. Erik Štrumbelj in Jure Jeraj
Na vročem stolu se bosta soočila izr. prof. dr. Erik Štrumbelj – iniciator magistrskega programa Data Science na Fakulteti za računalništvo in informatiko – in Jure Jeraj, programski direktor Foruma. Oba se s podatki ukvarjata že mnogo let, a vsak iz svojega zornega kota, prvi bolj iz smeri podatkovne znanosti, drugi bolj iz smeri podatkovnega inženiringa.
V medsebojnem pogovoru na dvojnem vročem stolu se bosta dotaknila vprašanj, kaj vse je podatkovna znanost in kaj vse ni. Pri tem se bosta dotaknila tudi vseh napak, ki se zgodijo, če podjetje pri zaposlovanju podatkovnih znanstvenikov ni poskrbelo za celovito upravljanje s podatki.
Obrazložila bosta trend novih podatkovnih poklicev, ki se širijo na trgu dela, pri tem pa se bosta izzvala ali so to le novi nazivi za nekaj, kar je že obstajalo tudi pred temi opredelitvami. S tem bosta pogled usmerila tudi v prihodnost ter si delila ideje kako čim lažje razumeti novosti, ki bodo prihajale.
Glavna namena debate na vročem stolu sta razbitje nekaterih mitov o podatkovni znanosti ter demonstracija, kako se lahko isto stvari predstavi drugače. S tem bodo poslušalci pridobili vpogled v pomembnost dobrega razumevanja, kako zares potekajo uspešni podatkovni projekti z metodami umetne inteligence.
#LoveHR Summit je tudi letos, 7. in 8. april 2022 v Portorožu združil HR strokovnjake, kadrovske managerje in druge HR profesionalce, ki jih povezuje strast do razvoja in stroke. Letošnji kongres je bil poseben, saj smo se posvetili aktualni temi vključevanja raznolikih posameznikov v organizacijo, ki je še posebej pomembna v času digitalnih sprememb in izzivov, ki jih je prinesla pandemija.
Letošnji slogan je glasil »Vse je drugače« in je vpeljal tematiko razvijanja raznolikosti, pravičnosti in vključenosti v organizacijah. Organizacije z vključujočo kulturo so preprosto uspešnejše. Pogledi in ideje raznolikih skupin sodelavcev krepijo inovativnost in vodijo k sprejemanju boljših odločitev. V psihološko varnem okolju so sodelavci sprejeti taki kot so. Takšno okolje zagotavlja platformo za učenje in inoviranje ter je temelj dobrega počutja in občutka pripadnosti zaposlenih. Vrednote raznolikosti, pravičnosti in vključenosti postajajo odločilne pri privabljanju talentov. Večina iskalcev zaposlitev te vrednote že upošteva pri odločitvi za izbiro delodajalca. Uspešno jih lahko razvijamo z upravljanjem namerne in nezavedne pristranosti. Vse je (lahko) drugače.
Zahvaljujemo se našemu generalnemu sponzorju, Prvi osebni zavarovalnici, in vsem ostalim sponzorjem, ki so podprli kongres, vključno z Agilconom, Kopo, PDI vizijo, B2, eHrm in mnogimi drugimi. Posebna zahvala gre tudi Karieri, sponzorju večerne zabave, in vsem #LoveHR partnerjem.
Letošnji program je bil poln zanimivih predavanj, delavnic in aktivnosti. V preddverju so nas pričakali sponzorji s številnimi zanimivimi produkti in nagradnimi igrami, kjer so udeleženci imeli možnost osvojiti bogate nagrade. Vrhunec dneva je bila svečana podelitev priznanj MEGA, nagrade kadrovski up leta in kadrovski menedžer leta, ki ji je sledila #LoveHR zabava v News cafeju. Naslednje jutro smo se zbrali na dobrodelnem teku do Tartinijevega trga v Piranu, kjer smo zbrana sredstva podarili Malim vitezom, fundaciji za pomoč mladim, ozdravljenim od raka.
Letošnji #LoveHR Summit je bil resnično nepozaben dogodek, ki je združil strokovnjake in navdušence s področja HR, in skupaj smo ustvarili neprecenljive spomine in priložnosti za rast.
Prvi dan
Perry Timms, Sodelavci v dobi vključujočega dela
Perry Timms je ustanovitelj in glavni vrelec energije podjetja People and Transformational HR, globalne svetovalne organizacije na področju naprednega oblikovanja ljudi in organizacij.
Igra dela se je resnično spremenila. Po junaških prizadevanjih v kriznem upravljanju se HR zdaj sooča s kompleksnostjo in zapleteno naravo okrevanja.
Naslovi nam kažejo, kaj je pomembno: Great Resignation v ZDA (lanski velik obseg prostovoljnih odpovedi zaposlitve), 4-dnevni delovni teden ter pravičnost, vključenost, dobro počutje, kultura in talenti kot prioritete prihajajo na dnevni red sestankov upravnih odborov. Ljudje so pomembni. Zato je delo kadrovnika še toliko bolj pomembno.
Toda kako se oddaljujemo od slovesa varuške zaposlenih? Nezaupanja vrednega birokrata? Dobronamernega kreatorja omejevalnih politik dela?
Miha Lobnik, Od diskriminacije do enakopravnosti pri zaposlovanju in na delovnem mestu
Miha Lobnik je Zagovornik načela enakosti od leta 2016, ko je na podlagi sprejetega Zakona o varstvu pred diskriminacijo uspešno vodil proces vzpostavitve nove slovenske institucije za varstvo pred diskriminacijo.
Zagovornik načela enakosti je samostojen državni organ za varstvo pred diskriminacijo. Na predavanju boste spoznali pristojnosti Zagovornika in izvedeli več o konkretnih primerih, ki jih je obravnaval.
Zagotovo ste se pri svojem delu že srečali z dilemami, kaj je prav in kaj ne, zato se bomo posvetili tudi odgovorom na vprašanja:
Pojasnili pa bomo tudi razlike med osebnimi okoliščinami kot so spol, starost, narodnost, etnično poreklo, jezik, invalidnost … in osebnimi izbirami, ki pred diskriminacijo zakonsko niso zaščitene: npr. izpolnjevanje pogojev PCT, pravna oblika zaposlitve ipd.
Allyson Zimmermann, Vključujoče vodenje – zdaj gre zares
Allyson Zimmermann je izvršna direktorica poslovanja organizacije Catalyst v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Odgovorna je tudi za nadzor poslovanja v EMEA in oblikovanje strategije za nadaljnjo rast organizacije Catalyst ter vključevane njenih podpornikov.
Poročilo organizacije Catalyst, Getting Real About Inclusive Leadership — Zakaj se sprememba začne z vami je preučevalo model vključujočega vodenja — Vodenje navzven in navznoter — in ugotovilo, da ima to neposreden vpliv na izkušnjo zaposlenih. Ti so ob vključujočem vodenju bolj pristni, na delovnem mestu pa se počutijo cenjene, zaupanja vredne in psihološko varne.
Vključujoče vodenje lahko pozitivno vpliva na izkušnjo zaposlenih na delovnem mestu, prinaša pa tudi številne ugodnosti za delodajalce. Zaposleni imajo edinstvene izkušnje z vključevanjem glede na njihovo družbeno identiteto, kar za vodje pomeni priložnost, da izboljšajo svoje vključujoče vodenje.
Allyson Zimmermann in Perry Timms, Pogovor: Vse je drugače
Allyson Zimmerman in Perryja Timmsa sta izmenjala poglede na vključevanje raznolikosti ter naredila hiter povzetek dotedanjega programa.
Philip Stiles, Kakšna bo prihodnost dela?
Philip Stiles je univerzitetni predavatelj organizacijskega vedenja na Judge Business School Univerze v Cambridgeu in gostujoči profesor na IEDC.
Kakšna bo prihodnost dela, je eno najbolj perečih vprašanj našega časa. V organizacijah, kjer tehnologija spreminja način dela ljudi, je prihodnost že tu. Digitalizacija, umetna inteligenca, robotika, strojno učenje in internet stvari spreminjajo delovna mesta in službe ter kariere. Način dela se spreminja in vodje moramo biti na to pripravljeni.
Pandemija je za vedno premaknila tradicionalno naravo dela v pisarni ali tovarni. Zdaj morajo vodje ponuditi fleksibilnost pri delu od doma in virtualnih povezavah, zaradi česar je težko vzdrževati skupne ideje o kulturi in socialnem kapitalu. Kako lahko vodje to obvladajo?
In kdo bo delovna sila prihodnosti? Raziskave kažejo, da bodo delavci razdeljeni na visoko kvalificirane posameznike in tiste z nizko stopnjo spretnosti, ki bodo občasni oz. priložnostni delavci. Visoko kvalificirani delavci bodo tudi manj zvesti in razdeljeni med različne kariere. Se lahko kot vodje pripravimo na te scenarije?
Barbara Zupančič, Hannah Perry, Teja Breznik Alfirev, Okrogla miza: V organizaciji smo pomembni vsi
Moderira Barbara Zupančič, direktorica, Listina raznolikosti Slovenije, gostji Hannah Perry, globalna vodja raznolikosti in vključenosti pri Novartisu in Teja Breznik Alfirev svetovalka za strateški HR management, specialistka za reinvencijo poslovanja, coach za vodstveni kader in predsednica slovenske izpostave mednarodne zveze za coaching ICF.
Raziskave kažejo, da raznolikost prispeva h kvalitetnejšim poslovnim odločitvam in k večji inovativnosti podjetij. Odpira način razmišljanja, ki resnično vodi k trajnim rešitvam. V današnjih časih si ne moremo več privoščiti, da raznolikosti zaposlenih ne bi prepoznali, sprejeli, spoštovali in resnično vključili. Organizacije, ki se tega zavedajo, so v prednosti pred ostalimi. Na okrogli mizi se bomo pogovorili o tem, kako načrtno integrirati vrednote raznolikosti, vključenosti in enakosti v jedro organizacije in ustvariti vključujočo organizacijsko kulturo. Le takšna kultura namreč omogoča, da raznolikost, ki je naravno dejstvo, lahko pride na dan. In šele takrat lahko pričnemo s procesom vključevanja.
Krzysztof Ogonowski: Spodbujanje sprememb – Sprejemanje raznolikosti in vključenosti na mikro merilu
Krzysztof Ogonowski se ukvarja z vodenjem organizacijske transformacije in s podporo izvajanju večjih sprememb v podjetjih in neprofitnih organizacijah. Je ustanovni član Združenja strokovnjakov za upravljanje sprememb (Association of Change Management Proffesionals), in tudi ustanovni član Inštituta za vodenje projektov v Varšavi. Na ekonomski šoli v Varšavi predava o projektnem managementu.
Zaradi vedno hitrejših sprememb v našem okolju smo vsi pod velikim pritiskom prilagajanja in preoblikovanja, prisiljeni smo v boljše obvladovanje negotovosti. Spremembe se dogajajo v celotnem poslovnem okolju, od transformacije podjetij z novimi poslovnimi modeli in popolnoma novimi izdelki/storitvami do reorganizacije med oddelki, digitalizacije, optimizacije procesov in RPA, novih kadrovskih politik in implementacije modelov, uvajanja novih načinov dela in internih projektov mobilnosti.
Hitre spremembe pomenijo velik pritisk na posameznike, ki se morajo z njimi soočiti, in so pod stresom in izčrpani. Številni primeri kažejo na ogromen razkorak med tem, kako se te spremembe upravljajo in kako bi se morale – »človeška stran« ostane za časovnimi okvirji in mejniki projekta, zelo malo je narejenega, da bi ljudje lahko dohiteli spremembe, jih sprejeli in se z njimi učinkovito soočili. Ne samo, da prinaša manjšo angažiranost, večji promet in zmanjšano produktivnost, ampak vpliva tudi na učinkovitost izvajanja, povzroča zamude in zmanjšuje ROI projektov.
Kaj lahko kadrovska služba stori, da bi zmanjšala ta tveganja in se izognila takšnim stroškom? Kakšna orodja in kakšno »moč« ima HR v rokah, da pomaga vodjem podjetij, programov in projektov, da v spremembe vključijo vse posameznike, povečajo njihovo motivacijo, ustvarjalnost in angažiranost – v korist podjetij in posameznikov? Način, kako obvladujemo spremembe, močno vpliva tudi na izkušnjo zaposlenih, kar je še toliko bolj pomembno v času, ko so talenti tako zelo potrebni – in vsak je lahko talent, ko vlada najboljša angažiranost, motivacija in ustvarjalnost. Predstavil je primere iz svoje poslovne prakse svetovalca in svetovalca upravnim odborom in kadrovskim vodjem.
Melita Joželj Nose, Miha Bevc, Je znamka delodajalca lepilo?
Melita Joželj Nose, partnerica v podjetju Herman & partnerji ter direktorica Herman & partnerji SK, je že ves čas svoje profesionalne kariere zavezana komuniciranju, vodenju in upravljanju odnosov. Specializirana je za interno komuniciranje in krizno komuniciranje, svojo strast pa v zadnjih petih letih gradi predvsem v vzpostavitvi in upravljanju znamke delodajalca. Miha Bevc, kreativni direktor in partner v podjetju Herman & partnerji, se je že v mladosti zaljubil v dobro oglaševanje in mu posvetil že dve desetletji svoje kariere. V tem času je ustvarjal komunikacije za številne lokalne in mednarodne znamke vseh branž.
V prepletu svetov in znanj t.i. odnosov z javnostmi ter kreativnega vesolja, na analitičnih, kvalitativnih ter poslovnih segmentih HR ekspertiz Melita in Miha iz svetovalne družbe Herman & partnerji posodabljata bistvo sodelovanja. Bistvo znamke delodajalca.
Znamka delodajalca izhaja, kot pravita, iz prepleta intenzivnega sodelovanja HR, strateškega komuniciranja in marketinga ter kreativnega uvida. Je znamka delodajalca samo vsebina? Je samo logotip? Obljuba delodajalca? Je vizualizacija vrednot? Ali je lepilo? Lepilo strateške vsebine, sodelovanja sodelavcev posameznega podjetja, temeljite analize, prepleta komunikacije in kreativnega uvida. Ter predvsem sodelovanja vseh treh ekspertiz in izjemne podpore prvega moža ali žene vsakega podjetja.
Dr. Fiona Bartels-Ellis, Vključevanje je proces, ne dogodek
Kot globalna vodja oddelka za enakost, raznolikost in vključenost (DEI) na British Councilu, je dr. Fiona Bartels-Ellis odgovorna za določanje in usmerjanje strateške usmeritve DEI v enotah v več kot 100 državah in ozemljih.Fiona Bartels-Ellis je nekdanja socialna delavka, članica Visokošolske akademije in njenega lokalnega Sveta za rasno enakost ter je tudi skrbnica Fundacije, ki podpira nadarjena afriška dekleta v znanosti. Je tudi ustanovna članica Neodvisnega odbora za enakost v Premier ligi.
Vključujoče organizacije podpirajo privabljanje, zadrževanje, razvoj talentov in prizadevanje za diskretno ravnanje. Prispevajo k dobremu počutju sodelavcev in krepitvi blagovne znamke delodajalca. To ni nekaj, kar se zgodi »z danes na jutri«, ampak je treba ta prizadevanja nenehno negovati. Na predavanju bodo izpostavljeni ključni elementi, ki so pomembni pri podpori vključujočim organizacijam, odgovori na izzive, na katere lahko naletimo.
Natalija Hellesoe, Spoprijateljite se z OKR – Prednosti drugačnega pristopa k postavljanju ciljev za HR
Natalija Hellesoe pomaga podjetjem, ki se želijo osredotočiti na ustvarjanje vrednosti, da prepoznajo izzive in prioritete spopadanja z njimi, si zastavijo cilje in se nenehno izboljšujejo. Od leta 2010 dela v okviru People Development and Transformation. Prek lastnega podjetja ponuja usposabljanje in coaching, ki se osredotočata na vodenje in odgovornost, cilje in ključne rezultate ter agilno HR & učenje.
Številna podjetja že eksperimentirajo z metodo ciljev in ključnih rezultatov (OKR), da bi dosegla višjo učinkovitost, boljšo usklajenost in novo kulturo sodelovanja. Toda zakaj bi morali HR strokovnjaki poznati in vpeljevati ta “novi trend”? Skozi predavanje je Natalija pogledala na OKR z dveh zornih kotov:
Izvedeli boste več o praktični uporabi OKR in kako lahko HR s tem dvakrat pridobi!
Zvezdan Pirtošek, Možgani med strahom, predsodkom in modrostjo
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter dolgoletni predstojnik KO za bolezni živčevja na UKC Ljubljana. Je tudi soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje prof. Pirtoška so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demenc mu je Predsednik RS podelil državno odličje Red zaslug.
Spoznali bomo, da imajo mehanizmi stereotipov in predsodkov tudi biološko in ne zgolj kulturno-sociološko osnovo. Predstavili bomo tiste evolucijsko starejše dele možganov, ki sprožajo s strahom in predsodki povezane mehanizme, pa tudi tiste, evolucijsko mlajše, ki nam omogočajo, da predsodke analiziramo, jih razumemo in se jim zoperstavimo. Okolje, ki predsodke uspešno premaguje, je bolj uspešno in omogoča bolj kvalitetno življenje. To velja tudi za osebe z nevrološkimi motnjami – mnogi imajo zmožnosti, talente, perspektive in veščine, ki lahko v delovno okolje vnašajo veliko pozitivnega; govorimo o nevrodiverziteti, sposobnosti družbe, da variabilnost in različnost v zgradbi in delovanju možganov med ljudmi dojame tudi kot spekter normalnega, ne samo bolezenskega.
Dr. Brankica Ljamić, Spreminjanje vedenj vodij
Brankica Ljamić je svetovalka posameznikom in timom skozi organizacijske spremembe in tranzicijske procese. Njene poslovne izkušnje (proizvodnja, prodaja, trženje, visoka izobrazba) in izrazita kombinacija izobrazb (diplomirana psihologija, magistrica managementa, doktorica organizacijskih znanosti) ji pomagajo do edinstvenega razumevanja strank in njihovih potreb.
Ena od ključnih vlog vodje v dinamičnem poslovnem okolju je uravnavanje občutkov neravnovesja in negotovosti v ekipi. S pogovori, ki obravnavajo vse »slone v sobi« (vključno z medosebnimi odnosi in individualnimi prispevki k rezultatom ekipe) in z njimi povezanimi ukrepi postane sprememba dosegljiva. Danes vodje presegajo paradigmo svoje primarne odgovornosti: produktivnost in poslovni rezultati. Ponovno se učijo pomena kohezije in stabilnosti ekipe, ki vodita k izboljšanim rezultatom. Z drugimi besedami, vodje morajo razumeti BITI in IMETI vseh članov ekipe in se VESTI na način, ki podpira tako posameznika kot podjetje.
Okrogla miza: Z medgeneracijskim sodelovanjem zmagujemo vsi
Moderatorka Maja Tratnik, sodelujoči Danijel Lamperger, mag. Vesna Petrović, Nastja Drolc, Staša Jager.
Spoštovane udeleženke in udeleženci, včeraj smo spoznali, kdo so letošnji prejemniki priznanj MEGA 2022. Sedaj pa bomo lahko prisluhnili, s kakšnimi dobrimi praksami spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje. Pred nami je okrogla miza z naslovom Z medgeneracijskim sodelovanjem zmagujemo vsi. Okrogla miza se izvaja v okviru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo, ki ga sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad. Projekt poteka s podporo Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Slovenske kadrovske zveze. Na odru pozdravljam goste in povezovalko Majo Tratnik, ki ji predajam besedo. Maja, izvolite.
Luka Eržen in Nejc Jaka Sekula, Dimenzije razumevanja in vključevanja raznolikosti
Luka Eržen je raziskovalec, predavatelj in svetovalec na področju managementa človeških virov, pri čemer se osredotoča na razvoj in vpeljavo strategij raznolikosti in vključenosti. Vpet je v številne organizacije, ki se ukvarjajo s slednjim področjem in spodbuja širše sprejemanje pomena raznolikosti. Obenem pomaga številnim domačim, kot tudi tujim podjetjem pri reševanju problemov, ki se navezujejo na management človeških virov, digitalno trženje ter uvajanje sprememb. Nejc Jaka Sekula deluje na področju Raznolikosti in vključenosti že 20 let kot zaposleni v mednarodnih podjetjih, član interesnih skupin in mednarodnih organizacij, ki delujejo na področjih D&I. Skozi svojo zgodbo, spodbuja ozaveščanje in izobraževanje vodij v podjetjih in svetuje načine vpeljevanja aktivnosti in procesov, ki gradijo na enakosti ranljivih skupin in manjšin ter njihove vključitve v delovna in socialna okolja. Kot globalni vodja, zasleduje svetovne trende in jih z upoštevanjem lokalnih kultur pripelje do tam, kjer imajo vpliv na ljudi. Sodeluje z univerzami, nevladnimi organizacijami in predava na mednarodnih dogodkih na teme korporativne kulture ter raznolikosti in vključenosti.
Predavanje, ki je zaokrožilo osrednjo temo letošnjega kongresa. Udeležencem je preko najpomembnejših raziskav, trendov in napovedi ponudilo 360-stopinjski pogled na celotno področje raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI). Podrobneje si bomo ogledali izsledke raziskave Zlate niti, ocenili trenutno stanje na slovenskem prostoru in poskusili oblikovati ključne korake, ki jih lahko izvedejo prav vsa podjetja na poti do vpeljave strategije raznolikosti in vključenosti v njihovi organizaciji. Kot primer dobre prakse vpeljave DEI strategije je predstavljen primer podjetja AMZS.
Mojmir Đekić, Delovno mesto 2022 – Temna stran lune
Večino svojih 15-letnih izkušenj je Momir Đekić posvetil tehnologiji. Po končani beograjski elektrotehniški šoli je najprej delal kot razvijalec programske opreme in poslovni svetovalec. Rad je postavljal mostove med tehnologijo in poslom. Izobraževanje je nadaljeval na IEDC, Poslovni šoli Bled, ker si je želel podrobneje spoznati tudi poslovanje organizacij. Že leta je certificiran svetovalec za digitalno transformacijo, trener in govornik, ki sodeluje s stotinami podjetij v različnih panogah in regijah. Je TEDx govorec, kolumnist revije in bodoči pisatelj.
Upali smo, da se bomo leta 2021 vrnili v življenje, kot je bilo pred pandemijo, a se je realnost izkazala za precej drugačno. Ne samo, da je pandemija še naprej krojila naše vsakdanje življenje, ampak se je poslovni svet začel prilagajati novi realnosti.
Medtem, ko smo se borili proti virusu, so se ZDA srečevale z velikim obsegom prostovoljnih odpovedi zaposlitve, Evropa pa se še vedno ukvarja z Brexitom in političnimi vprašanji. V iskanju “normalnega” načina dela v prihodnjih letih so podjetja po vsem svetu veliko vlagala v razumevanje tega, kaj je pritegnilo in vključilo najboljše talente v njihovo organizacijo.
Vse večja je potreba po drugačnem načinu dela. Potrebujemo boljša orodja, boljša prizadevanja, predvsem pa potrebujemo več razvoja kot kdaj koli prej.
Tudi letošnji #LoveHR Summit smo uspešno izpeljali, kar je bilo mogoče zahvaljujoč vsem vam, ki ste se nam pridružili. Srca kadrovskih funkcij vodilnih organizacij iz vse Slovenije so za dva dni utripala kot eno, ustvarjajoč edinstveno atmosfero sodelovanja, izmenjave znanj in izkušenj. Odziv vseh prisotnih nam je dal neprecenljivo energijo in motivacijo za nadaljnji razvoj in izboljšave.
Iskrena zahvala gre vsem udeležencem, ki ste nam zaupali in se z nami družili v Portorožu. Vaša prisotnost, aktivno sodelovanje in pozitivni odzivi so tisto, kar naredi #LoveHR Summit tako poseben in pomemben dogodek. Vaša strast do HR in želja po učenju, rasti ter deljenju izkušenj so ključni za uspeh našega skupnega srečanja.
Zahvaljujemo se tudi vsem predavateljem, panelistom in delavnim vodjem, ki ste s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami obogatili program in prispevali k bogati vsebini kongresa. Vaša predanost in zavzetost za HR stroko sta navdihnila vse prisotne.
Posebna zahvala gre tudi našim sponzorjem in partnerjem, ki so podprli dogodek in s tem omogočili, da je #LoveHR Summit postal resničnost. Vaša podpora je ključna za naš uspeh in omogoča, da vsako leto ponudimo še boljši in vsebinsko bogatejši program.
Veselimo se že naslednjega #LoveHR Summita in upamo, da se nam boste ponovno pridružili, da skupaj nadaljujemo z ustvarjanjem nepozabnih izkušenj in priložnosti za rast v HR skupnosti. Hvala, ker ste del naše zgodbe.
Od ponedeljka do četrtka 8:00 – 16:00
petek 8:00 – 15:00
Splošni pogoji Politika zasebnosti Naložba v prihodnost
Vse pravice pridržane