Preprečevanje mobinga v organizacijah

Predpisi s področja delovnih razmerjih ne poznajo pojma mobing. Namesto njega uporabljajo pojem spolno ali drugo nadlegovanje in trpinčenje. Nadlegovanje je lahko tudi enkratno dejanje, trpinčenje pa mora trajati dlje časa oziroma se mora nezaželeno ravnanje ponavljati skozi daljše obdobje. Da lahko slednje opredelimo kot nadlegovanje ali trpinčenje mora biti usmerjeno na osebnost žrtve. Delodajalec je dolžan zagotavljati delovno okolje, v katerem noben zaposleni ni izpostavljen nadlegovanju ali trpinčenju. Predvsem mora sprejeti ukrepe, s katerimi učinkovito prepreči nezaželeno ravnanje. Poleg tega pa mora uvesti sistem prepoznavanja nezaželenega ravnanja in učinkovitega njegovega reševanja oziroma odpravljanja. Ob vsakem nezaželenem pojavu naj sprejme konkretne ukrepe za njegovo prenehanje, pa tudi sistemske ukrepe, da do njega ne bo prihajalo.

Pravni vidiki posegov v pravico do enakopravnosti

Povzetek


Prepoved diskriminacije je eno vodilnih načel mednarodnega ter evropskega prava človekovih pravic in temeljno izhodišče Ustave RS. Namen članka je prikazati ugotovitve raziskave pravne ureditve pravice do enakopravnosti in prepovedi diskriminacije v mednarodnem pravu na podlagi Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Drugo težišče je na evropskem pravu, zlasti na podlagi EKČP in primarne ter sekundarne zakonodaje Evropske unije (EU). Tretji del članka zajema slovensko ureditev, izhajajočo iz Ustave RS in njene protidiskriminatorne zakonodaje. Ker sodobna pravna teorija in praksa v okviru prepovedi diskriminacije obravnavata tudi nadlegovanje in druge sorodne institute, se poudarjajo instituti, kot so mobing, nadlegovanje, šikaniranje in spolno nadlegovanje.

Članek z naslovom “Pravni vidiki spolnega nadlegovanja in drugih oblik posegov v pravico do enakopravnosti (1. del)” je bil objavljen v revijih HR&M, številka 55, oktober 2013.

 

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

 

 

 

Fenomen lažnega mobinga

Kako postaviti ločnico med mobingom in lažnim mobingom

Mobing ni nekaj novega, vendar se zadnja leta o njem toliko govori, da postaja vse aktualnejša tema. A očitno premalo, da bi se ljudje zavedali, kaj mobing je, kako ga prepoznati in kaj ga opredeljuje. Treba je razumeti, da gre pri mobingu za neprimerno vedenje na delovnem mestu, ki se mora sistematično ponavljati vsaj enkrat na teden, trajati najmanj šest mesecev in mora biti tako, da ga lahko uvrstimo med mobing. V zadnjem času smo, zaradi nepoznavanja in različne percepcije, priča lažnemu mobingu. To so vsi pojavi, ki jih ni mogoče strokovno opredeliti kot mobing, jih pa posamezniki tako doživljajo. Rezultati raziskave, s katero se je na osnovi ugotovitev iz strokovne literature ugotavljala pogostost mobinga in njegova percepcija med zaposlenimi, navajajo pojav lažnega mobinga.


Članek je bil v celoti objavljen v reviji HR&M, februar 2012.

 

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

Avtonomna pravna ureditev antimobinga v organizaciji

Učinkovit sistem antimobinga v organizaciji je dolžnost delodajalca

Temeljno izhodišče za uvedbo učinkovitega sistema za preprečevanje in odpravljanje posledic mobinga (sistema antimobinga) v organizaciji je določba prvega odstavka 45. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR): »Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.« Uvedba učinkovitega sistema antimobinga v organizaciji je torej dolžnost, ki jo zakon nalaga delodajalcu.


Članek z originalnim naslovom Avtonomna pravna ureditev “sistema antimobinga” v organizaciji: učinkovit sistem antimobinga v organizaciji kot dolžnost delodajalca je bil v celoti objavljen v reviji HR&M, februar 2011.

 

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

Strateško preprečevanje mobinga

Povzetek članka

Mobing  – psihično in čustveno nasilje na delovnem mestu (trpinčenje) smo v noveli ZDR uzakonili tudi v Sloveniji. Zanj je predpisana tudi odškodninska odgovornost delodajalca, če ta ne stori vsega, kar je v njegovi moči, da to tega nezaželenega pojava ne bi prišlo. Uzakonjen je tudi v kazenskem zakoniku, zanj je zagrožena kazen. Odkar je sprejeta novela pa so na sodišču že prvi primeri mobinga, ki je torej že začel živeti svoje življenje tudi v pravnem sistemu. Pri mobingu velja, da naj bo sodišče zadnja možnost, saj je v primeru sodnega epiloga že nastala nepopravljiva škoda za organizacijo in posameznika (žrtev) mobinga. Ker lahko zaradi trenutnega gospodarskega dogajanja po vseh razpoložljivih statističnih kazalcih upravičeno pričakujemo povečanje mobinga, se organizacije vse pogosteje odločajo za preventivno delovanje in ukrepanje. V ta namen razvijajo posebne strategije preventivnega delovanja, zgodnjega ukrepanja in če je že prišlo do nezaželenega dejanja, pa tudi strategije poznega ukrepanja.


Članek je bil originalno objavljen v reviji HR&M, februar 2009.

 

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

 

Trpinčenje – Mobing na delovnem mestu

Tako slovenimo angleški izraz mobbing, kot sta ga kot izraz za nasilje na delovnem mestu leta 1996 prvič uporabila Leymann in  Gustafsson. Da lahko govorimo o tem pojavu,  morata biti po mnenju obeh strokovnjakov izpolnjena dva pogoja: pogostnost (statistično definirana kot vsaj enkrat na teden) in pojavnost v daljšem časovnem obdobju (vsaj šest mesecev).

Leymann kot pojavne oblike trpinčenja opisuje vsaj 45 oblik ravnanja oziroma obnašanja in jih glede na njihovo naravo deli na pet različnih kategorij: ravnanje, ki vpliva na samoizražanje in način komunikacije; omejevanje in preprečevanje žrtvinih družabnih stikov; krnitev žrtvinega ugleda, napadi na kakovost žrtvinega poklicnega in življenjskega položaja, neposredni napadi na zdravje osebe.

Po Leymannovem mnenju naj bi bila nasilju na  delovnem mestu izpostavljena vsaka četrta oseba, 6 odstotkov pa je vsako leto izpostavljenih fizičnemu nasilju. Sarah Tracy s sodelavci (2005) je poročala, da je nasilju na delovnem mestu izpostavljenih 25 do 30 odstotkov zaposlenih. Četrta evropska raziskava o delovnih pogojih 2005 (2007: 37) pa je pokazala, da je bilo v zadnjem letu pred opravljanjem raziskave v Evropski uniji žrtev trpinčenja in nadlegovanja v povprečju 5 odstotkov zaposlenih (4 odstotki moških in 6 odstotkov žensk). Ta pojav je bil po rezultatih evropske raziskave najpogostejši na področju izobraževanja, zdravstva, socialnega dela, hotelirstva in gostinstva.

 

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

 

In kako je v Sloveniji?

Tega vprašanja so se lotili prizadevni člani Sindikata bančništva Slovenije in jih objavili v knjižici z zgornjim naslovom.

Vsebina je razdeljena na smiselna poglavja, ki predstavljajo rezultate raziskave in možne poti ukrepanja v zvezi s trpinčenjem na delovnem mestu.

Pred Zakonom o delovnih razmerjih (2007), ki ga v knjižici citirajo, v Sloveniji tako rekoč ni bilo zakonodaje, ki bi posameznika zaščitila pred trpinčenjem na delovnem mestu. Raziskave na tipičnem vzorcu do izida knjižice še nis(m)o opravili.

Anketo s 14, kasneje pa s 17 vprašanji so avtorji poslali članom SDS po elektronski pošti, dostopna pa je bila tudi na njihovi spletni strani. Nekatere banke so izvajanje ankete strogo prepovedale, kljub temu pa jim je uspelo zbrati odgovore 242 članov SBS (sicer 5500 članov).

Vsi so kot najbolj negativni vpliv na vzdušje na delovnem mestu opisali tožarjenje vodji ali prilizovanje nadrejenemu.

Odgovori so v knjižici zanimivo ter pregledno prikazani in tudi tehtno komentirani.

26,8 odstotka je trpinčenje na delovnem mestu opazilo, 13 odstotkov pa se – ali se je v preteklosti – počutilo kot žrtve.

Sodelujoči so se sami lahko izrekli, ali so žrtve trpinčenja. Značilno je bilo, da so žrtve odnose na delovnem mestu doživljale kot izrazito slabše v primerjavi z drugimi sodelujočimi.

 

Zaščita pred mobingom

Povzetek članka

Mobing se vse bolj širi tudi pri nas. Primernega slovenskega izraza, ki bi opisal ta pojav, nimamo in verjetno bo to še ena od tujih besed, ki se bo obdržala v našem besednjaku. Nekateri avtorji so se opredelili za izraz šikaniranje, ker menijo, da je bolj slovenski. A tudi to je tujka, privzeta iz nemškega jezika in francoskega izvora. Za pojav, ki ga je Leymann opredelil kot mobing v 45 točkah in ga natančno definiral, je izraz težko nadomestiti s primernim slovenskim. Zato se je v Evropi udomačil izraz »mobbing« oziroma mobing, v ZDA pa je bolj znan izraz »bullying«. Mobing je torej pojav, zaradi katerega trpi vse več ljudi in ki lahko povzroča tudi akutne ter kronične bolezni.

Prispevek podaja ukrepe, kako se zaščititi pred mobingom na delovnem mestu ter predstavlja pravno ureditev preprečevanja mobinga v Evropski uniji in pri nas.

Članek je bil pod originalnim naslovom “Zaščita pred mobingom : ko služba postane pekel” objavljen v revijih HR&M, februar 2007, rubrika Strategije in trendi.

 

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

 

Psihično nasilje na delovnem mestu

Povzetek


Prispevek obravnava pojav mobinga oziroma psihičnega nasilja na delovnem mestu širše in z različnih vidikov. Razčlenja, katera dejanja in napadi povzročajo mobing ter podrobneje predstavlja dve vrsti mobinga, vertikalni (strateški mobing in bosing) in horizontalni mobing. Govori tudi o delovnih organizacijah z mobingom, njegovih žrtvah in zlorabljajočih. Presenetljiv podatek je, da lahko vsak od nas izvaja psihično nasilje, hkrati pa ima enake možnosti, da postane njegova žrtev. V nadaljevanju so predstavljene nekatere raziskave, ki so bil opravljene na področju mobinga v državah članicah EU, posledice mobinga za posameznika, delovno organizacijo in za širšo družbo. V zaključku avtorica predstavlja ukrepe za preprečevanje mobinga.

Vertikalni in horizontalni mobing sta dve obliki mobinga na delovnem mestu, ki se ločita glede na smer in dinamiko nasilnega vedenja.

Vertikalni mobing se nanaša na mobing, ki poteka med različnimi hierarhičnimi nivoji v organizaciji. Ta oblika mobinga se razdeli na dva podtipa: strateški mobing in bosing.

  1. Strateški mobing se odvija, ko nadrejeni izvajajo mobing nad podrejenimi. To je lahko posledica različnih motivov, kot so želja po ohranjanju moči, potreba po kontroli ali nezmožnost ustrezne komunikacije. Strateški mobing lahko vključuje dejanja, kot so nepošteno ocenjevanje delovne uspešnosti, nepotrebno kritiziranje ali nenehno spreminjanje delovnih zahtev.
  2. Bosing je posebna oblika strateškega mobinga, kjer nadrejeni izvaja pritiske in nasilje nad podrejenimi. Ta oblika mobinga je še posebej škodljiva, saj lahko vključuje zlorabo moči in avtoritete za ustvarjanje strahu ali za prisilo podrejenih v neželene dejavnosti.

Horizontalni mobing, po drugi strani, se pojavi med zaposlenimi, ki so na isti hierarhični ravni. To vrsto mobinga pogosto poganjajo rivalstvo, zavist ali osebni konflikti med sodelavci. Horizontalni mobing se lahko kaže kot sistematično ignoriranje, širjenje govoric, izolacija ali druga dejanja, ki zmanjšujejo ugled ali profesionalno vrednost posameznika v očeh sodelavcev.

Razumevanje teh dveh oblik mobinga je ključno za razvijanje učinkovitih strategij za prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje mobinga na delovnem mestu. Vsaka oblika zahteva drugačen pristop, saj se dinamika moči in vzroki za mobing razlikujejo.


Članek z naslovom “
Psihično nasilje na delovnem mestu : ustvarimo delovne razmere, v katerem ne bo možnosti za pojav mobinga” je bil objavljen v reviji HR&M, februar 2007.

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

Mobing – ne pri nas?

Povzetek


Mobing je izraz, ki vse bolj postaja del vsakdanjosti, saj opisuje pojav, ki so ga strokovnjaki najprej označili kot »psihični teror na delovnem mestu«. Znani zdravnik in psiholog Heinz Leyman je v svojih raziskavah ugotovil, da se z njim srečujemo povsod: že v vrtcu, potem na delovnem mestu in celo v družini. Posledice mobinga so zelo različne – od telesnih, psihičnih težav do socialne izoliranosti, osamljenosti, izključitve iz kroga znancev, prijateljev in celo družinskega kroga. Velikokrat je posledica mobinga tudi samomor – ko oseba, ki je žrtev mobinga, ne vidi več izhoda.

Članek je bil v celoti objavljen v reviji HR&M, april 2006.

 

Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.

Psihično in čustveno nasilje – mobing na delovnem mestu

V družbi se vse pogosteje srečujemo z nasiljem – mobing na delovnem mestu. Nanj lahko naletimo tako rekoč že povsod: v vrtcih, šolah, med vrstniki pri igri itd., vse bolj pa se prenaša tudi v delovno okolje. Pogosteje kot na fizično nasilje naletimo na čustveno in psihološko nasilje, ki ga z eno besedo imenujemo »mobing«. Izraz si je izmislil etolog Konrad Lorenz in z njim označeval napad skupine živali na vsiljivca. Švedski delovni psiholog Heinz Leyman pa je leta 1995 opazoval enako dogajanje, torej napade skupine ljudi na posameznika na delovnem mestu in strokovno opredelil »mobing«, in sicer kot » … konfliktov polno komunikacijo na delovnem mestu med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom izrina iz delovne organizacije oziroma sistema«.


Dr. Danijela Brečko, priznana strokovnjakinja in avtorica knjige “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, vodi delavnico “Mobing pri delu” pod okriljem Planet GV. Ta delavnica praktično usmerja udeležence v prepoznavanje in ukrepanje proti mobingu. Udeleženci lahko, po svoji izbiri in v okviru delavnice, pridobijo tudi certifikat “Mobing Zaupnik” po uspešno opravljenem preizkusu znanja. Delavnica je zasnovana interaktivno s številnimi primeri iz prakse in se je udeležujejo različni strokovnjaki, od bodočih Mobing zaupnikov do vodij in drugih strokovnjakov. Udeleženci na delavnici prejmejo knjigo “Mobing – prepoznajte in ukrepajte“, ki je temeljno gradivo s področja obvladovanja mobinga na delovnem mestu.



Članek je bil objavljen pod naslovom “Mobbing – psihično in čustveno nasilje na delovnem mestu : simptom stalnih sprememb sodobne komunikacijske družbe” v reviji HR&M, september 2003.