UPRAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA SISTEMA NA PODLAGI PODATKOV - "Health Data Matters"


7. november 2018

od 9. do 17. ure

DNIURMINUTSEKUND

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Jakopičeva dvorana
Miklošičeva cesta 24, Ljubljana

Ali obstajajo skrivnosti v zdravstvu ali (samo) nimamo informacij kaj se dogaja?

V zdravstvu je izmenjava informacij poglavitnih deležnikov ključnega pomena. Med vsemi deležniki v sistemu zdravstvenega varstva, zlasti med predstavniki ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, izvajalci zdravstvene dejavnosti in panožnimi zbornicami... je pomembno spremljanje, analiziranje ter izmenjavanje podatkov in informacij. Na podlagi slednjega je ključnega pomena upravljanja in urejanje zdravstvenega sistema. Imamo množico podatkov, ki so večinoma tudi javno dostopni, zbirajo jih vsi zgoraj našteti partnerji, vključno z Združenjem zdravstvenih zavodov, obstajajo OECD podatki, domača statistika, poslovna in finančna poročila bolnišnic... toda od tu naprej nimamo odgovora na naslednja vprašanja:

Kje se vsi ti podatki izgubijo? Kdo jih analizira? Kdo spremlja trende? Kakšna je kakovost teh podatkov? Čemu služijo?

Odgovore na vsa ta vprašanja bomo iskali na posvetu z odličnimi in v zdravstvu priznanimi strokovnjaki.

V družbi strokovnjakov in poznavalcev slovenskega zdravstvenega sistema se bomo posvetili tudi problemu dostopnosti do potrebnih zdravstvenih storitev, delovanju sistema e-naročanja, spremljanju in analiziranju kazalnikom kakovosti, kakovosti in varnosti ter nujno potrebni informatizaciji zdravstva.

Vabljeni v našo družbo!


7. NOVEMBER 2018

Program

9.00 - 9.10

Uvodni nagovor

Samo Fakin, minister za zdravje

9.10 - 9.30

Vsaka zdravstvena politika mora uporabljati podatke

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing., mednarodni svetovalec

Zbiranje, analiziranje in uporaba podatkov (big data) je nujno za večjo preglednost, zanesljivost, kakovost, znanje in nadzor bolezni. Kakovost podatkov ob znanju in veščinah analitike omogoča produkcijo informacij ključnih za učinkovito krmarjenje in upravljanje vsakega sistema, tudi zdravstvenega. Razkorak podatkov iz različnih virov kliče k večji povezanosti podatkovnih baz za informacijsko podporo pri odločanju. Nenazadnje, opolnomočen državljan s pametnim telefonom in zdravstvenimi aplikacijami postaja aktiven upravljalec svojih zdravstvenih podatkov in vse pomembnejši člen v verigi zdravstvene obravnave.

9.30 - 9.50

Podatki – podlaga za odločanje ali podlaga za »fake news«

Dr. Igor Gregorič, dr. med., University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA

9.50 - 10.10

Čakalni seznami

Aleš Šabeder, Univerzitetni klinični center Ljubljana

10.10 - 10.30

Razprava

10.30 - 10.50

Odmor za kavo in druženje

10.50 - 11.10

Izzivi povezovanja podatkov baz in informacijskih sistemov v zdravstvu

Janez Poklukar, dr. med., Splošna bolnišnica Jesenice

V današnjem času hitrih sprememb, digitalizacije, interneta in mobilnosti pravilno zbrane in obdelane informacije lahko pomenijo moč, prednost, prilagodljivost ... Obvladovanje podatkov in podatkovnih baz ter premišljeno analiziranje le-teh pomeni konkurenčno prednost ter razliko med uspešnim in neuspešnim vodenjem posameznega oddelka, zavoda, organizacije. Na žalost smo tisti, ki delamo v zdravstvenem sistemu dnevno soočeni:

-s problemom pravilnega in zadostnega vnosa podatkov, s kritičnim prepoznavanjem in razvrščanjem pravilnih podatkov,

-s prepoznavanjem uporabnih podatkov ter analiziranjem le-teh,

-z »nepismenostjo« zaposlenih in posledično neuporabo programskih orodij,

-s problemom nepovezljivosti posameznih informacijskih sistemov.

Vse to rezultira v tem, da vodstva nimajo pravočasnih informacij, na podlagi katerih bi lahko sprejemali učinkovitejše in sploh pravilne odločitve. Izpostavimo dva projekt, ki sta bila bolj ali manj neuspešna: projekt eZdravje in variabilno nagrajevanja.

11.10 - 11.30

Vloga primarnega zdravstvenega varstva pri zagotavljanju večje dostopnosti zdravstvenih storitev in posledično skrajšanju čakalnih vrst

Prim. Irena Vatovec, dr. med., spec. druž. med., Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča, Postojna

11.30 - 11.50

Učinki ukrepov ustanovitelja na poslovanje bolnišnic in skrajševanje čakalnih dob v zadnjih letih

Helena Ulčar Šumčić, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

11.50 - 12.10

Razprava

12.10 - 13.00

Odmor s prigrizkom

13.00 - 13.20

Prispevek bo najavljen v prihodnje.

13.20 - 13.35

Število zdravnikov in medicinskih sester raste. Zakaj govorimo o pomanjkanju?

Rade Pribaković Brinovec, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje

13.35 - 13.55

Strateško upravljanje čakalnih dob

Mag. Marjeta Kuhar, strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema

13.55 - 14.10

Kazalniki kakovosti - sami sebi namen?

Mircha Poldrugovac, dr. med., Amsterdam UMC, lokacija AMC, Oddelek za javno zdravje
Biserka Simčič, strokovnjakinja za področje kakovosti in varnosti sistema zdravstvenega varstva

14.10 - 14.25

Poročila akreditacijskih presoj - podatki za odločanje ali "navlaka"

Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., Splošna bolnišnica Murska Sobota

14.25 - 14.40

Razprava

14.40 - 15.00

Odmor za kavo in druženje

15.00 - 15.20

Per asperam ad astram

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., Splošna bolnišnica Celje

OKROGLA MIZA

15.20 - 17.00

Okrogla miza:

Upravljanje zdravstvenega sistema na podlagi podatkov


Moderira: prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing., mednarodni svetovalec


Sodelujoči:

- Samo Fakin, minister za zdravje

- Marjan Sušelj, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

- Aleš Šabeder, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

- Rade Pribaković Brinovec, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje

- izr. prof. dr. Antonija Poplas Susič, dr. spec. druž. med., Zdravstveni dom Ljubljana

- Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z.

Razpršenost virov podatkov, znanje analitike, poglobljenost razumevanja informacij, ustrezno posredovanje zaključkov ter stalno spremljanje in ukrepanje v sistemu so predpogoj učinkovitega, uspešnega, kakovostnega in varnega zdravstvenega sistem. Ali so v Sloveniji vsi ti členi ustrezni in trdni bomo s sogovorniki razpravljali na okrogli mizi.

17.00

Zaključek posveta


Predavatelji

Z vami bodo strokovnjaki in poznavalci slovenskega zdravstvenega sistema.

 
Biserka Simčič

programski vodja posveta, strokovnjakinja za področje kakovosti in varnosti sistema zdravstvenega varstva

Biserka Simčič je soavtorica Strategije za kakovost in varnost v Sloveniji in posledično vodja projekta Modela vzpostavitve sistema akreditacij v Sloveniji.

Več.

Biserka Simčič je po poklicu specialistka poslovne ekonomije. V zadnjih dvajsetih letih se vseskozi izobražuje s področja kakovosti in varnosti na področju zdravstva. Je soavtorica Strategije za kakovost in varnost v Sloveniji in posledično vodja projekta Modela vzpostavitve sistema akreditacij v Sloveniji, kjer so bile njene naloge prednostno usmerjene predvsem v uvajanje sistemov kakovosti in ustvarjanje pogojev za akreditacijo bolnišnic ter sistemsko implementacijo kakovostne in varne zdravstvene oskrbe.

Bila je vodilna ocenjevalka na področju poslovne odličnosti in razsodnica v postopku PRSPO, je vodilna ocenjevalka standardov ISO 9001:2000 ter vodilna presojevalka standardov NIAHO in AACI.

Sodeluje v mednarodnih projektih kot strokovnjak na področju ocenjevanja akreditacijskih programov in vpeljevanja sistemov kakovosti in varnosti v zdravstvu. Je članica skupine strokovnjakov TAIEX. Uspešno je zaključila izobraževanje za evropskega managerja kakovosti z mednarodnim certifikatom. Je habilitirana predavateljica za področje kakovosti v zdravstvu ter članica različnih združenj. Prepoznana je kot avtorica in soavtorica publikacij s področja kakovosti in varnosti, avtorica znanstvenih in strokovnih člankov ter predavateljica na številnih strokovnih srečanjih ter konferencah doma in v tujini.


 
prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med.

mednarodni svetovalec

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje...

Več.

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter kardiolog v ambulantni dejavnosti. Bil je predsednik projekta upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji od leta 2001 do 2004. Od leta 2010 do februar 2012 je bil minister za zdravje v Sloveniji. Od leta 2013 dalje je član odbora strokovnjakov o učinkovitih načinih Vlaganje v zdravje pri GD SANCO (Expert Panel on Effective Ways of Investing in Health at DG SANCO).

Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih projektov glede sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, plačilnih metod, izboljšanja kakovosti, nacionalne standardizacije podatkov in zdravstvene informatike.

 
Aleš Šabeder

generalni direktor, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Aleš Šabeder je univerzitetni diplomirani ekonomist. Študiral je na mariborski ekonomski fakulteti, smer denarništvo in finance. Večletne delovne izkušnje si je pridobil v gospodarstvu.

Več.

Bil je izvršni direktor v velikih poslovnih sistemih kot sta Petrol in Mercator. Preden je v začetku leta 2018 postal generalni direktor največje slovenske zdravstvene ustanove, UKC Ljubljana, je bil generalni direktor podjetja Semenarna Ljubljana. Pod njegovim vodenjem je Semenarna Ljubljana uspešno končala postopek prisilne poravnave.
V dosedanji poslovni karieri si je pridobil bogate izkušnje s področja menedžmenta in kriznega menedžmenta.

 
Mircha Poldrugovac, dr. med.

dr. med., Amsterdam UMC, lokacija AMC, Oddelek za javno zdravje

Mircha Poldrugovac sodeluje pri različnih mednarodnih in nacionalnih projektih s področja sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenih modelov.

Več.

Mircha Poldrugovac sodeluje pri različnih mednarodnih in nacionalnih projektih s področja sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenih modelov. Kot svetovalec na Ministrstvu za zdravje, je v okviru Sektorja za kakovost in varnost sistema zdravstvenega varstva, sodeloval pri številnih aktivnostih namenjenih izboljšanju kakovosti in varnosti v zdravstvu, npr. pri pripravi Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu ter pri pripravi nacionalnih poročil o kazalnikih kakovosti v zdravstvu.

 
Dr. Igor Gregorič, dr.med.

University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA

Dr. Igor Gregorič je diplomant Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in je uspešni kardiovaskularni in torakalni kirurg. Že več kot 30 let deluje in živi v ZDA, a hkrati ohranja komunikacijo z matično državo.

Več.

Dr. Igor Gregorič je na Teksaški univerzi v Houstonu opravljal specializacijo iz splošne kirurgije nato pa na Texas Heart Institutu (THI) še specializacijo iz kardiovaskularne in torakalne kirurgije. Univerza v Houstonu je ena vodilnih ustanov na področju kardiovaskularne kirurgije, presaditve srca in mehanske cirkulatorne podpore. Po specializaciji je bil povabljen, da se zaposli kot enakovredni član v ekipi pionirja srčne kirurgije, prof. dr. Dentona Cooleya. Leta 2012 pa je bil povabljen, da na Texaški Univerzi v Houstonu ustanovi nov Center za srčno popuščanje, na katerem je danes direktor celotnega programa vključno s programom mehanične srčne podpore in umetnega srca ter transplantracije srca in pljuč. Danes je redni profesor na Texaški univerzi in predstojnik kardiotorakalnega kirurškega oddelka v Centru za napredovano srčno popuščanje na Texaški univerzi in univerzitetni kliniki Memorial Hermann Hospital v Houstonu.

Kljub oddaljenosti dr. Gregorič ohranja stike s Slovenijo. V ZDA je v zadnjih 20-ih letih omogočil izpopolnjevanje več kot 1000-im slovenskim študentom medicine in med 150 in 200-im slovenskim zdravnikom. Za to sodelovanje je dobil Hipokratovo priznanje leta 2009, nato priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije leta 2016 in Nagrado drustva V.T.I.S., ki jo podeljuje predsednik Republike Slovenije, decembra 2017. Prof. Gregorič je zelo aktiven v raziskovalni dejavnosti, kar dokazuje več kot 250 publikacij v strokovnih mednarodnih revijah. Dodatno pa je tudi organizator in soorganizator velikih strokovnih srečanj s področja žilne in srčne kirurgije v Sloveniji in drugod po svetu, ter ustanovitelj Mednarodnega foruma za srčno popuščanje, ki je eden od vodilnih Ameriško-Evropskih vsakoletnih kongresov za srčno popuščanje. Leta 2017 je prof. Gregoriču Univerza v Novi Gorici podelila naziv častnega doktorja znanosti; decembra 2017 pa ga je Slovensko zdravniško društvo imenovalo za častnega člana slovenske Medicinske akademije. Poleg tega je prof. Gregorič tudi gostujoči profesor Beograjske vojaške medicinske akademije.

V Slovenijo se redno vrača saj je poslovno aktiven tudi v Sloveniji. Leta 2009 je ustanovil medicinski center Medartis v Novi Gorici. Aktiven pa je tudi na Medicinski fakulteti, kjer je komentor kandidatom pri opravljanju doktorata znanosti; poleg tega pa je še vključen v različne raziskovalne dejavnosti. Njegov najaktualnejši projekt v povezavi s Slovenijo je analiza otroške srčne kirurgije v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki jo je dr. Gregorič opravil skupaj s svojo mednarodno skupino. Rezultati so pripomogli k ustanovitvi Nacionalnega inštituta za obravnavo otrok s kardiološkimi obolenji v Sloveniji.

 
Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.

strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota

Primarij asistent Daniel Grabar, dr.med. je specialist anesteziologije in reanimatologije, strokovni direktor, transplantacijski koordinator Splošne bolnišnice Murska Sobota in vodja Urgentnega centra.

Več.

Primarij asistent Daniel Grabar, dr.med. je specialist anesteziologije in reanimatologije, strokovni direktor, transplantacijski koordinator Splošne bolnišnice Murska Sobota in vodja Urgentnega centra.

Kot Predstavnik vodstva za kakovost na več načinov tvorno udejanja zahteve vodenja kakovosti in varnosti pacientov, veliko prizadevanj pa vlaga v razvijanje donorskega programa. Dvajsetletno pedagoško delo z zdravstvenimi tehniki kot predavatelj nadaljuje na programu visokošolskega izobraževanja zdravstvene nege in je asistent na Medicinski fakulteti. Je podpredsednik Strokovnega sveta za anesteziologijo in intenzivno medicino, član Akreditacijskega sveta na Ministrstvu za zdravje ter presojevalec ISO standarda in akreditacijskih ustanov. Je član več projektnih skupin na Ministrstvu za zdravje predvsem na področju vodenja kakovosti in varnosti v zdravstvu in na področju Urgentne medicine. Na strokovnih srečanjih se pogosto pojavlja kot predavatelj na teme o kakovosti in varnosti v zdravstvu.

 
Rade Pribaković Brinovec, dr. med.

Predstojnik centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Rade Pribaković Brinovec je zdravnik, specialist javnega zdravja, ki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vodi Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja.

Več.

Rade Pribaković Brinovec je zdravnik, specialist javnega zdravja, ki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vodi Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja.

Glavna področja njegovega delovanja so razvoj primarnega zdravstvenega varstva s krepitvijo vloge lokalnih skupnosti v skrbi za javno zdravje, z vključevanjem ranljivih oseb v preventivno zdravstveno varstvo in z zmanjševanjem neenakosti v zdravju. Raziskoval je na področjih upravljanja mreže javne zdravstvene službe in načrtovanja kadrov v zdravstvu.

 
Janez Poklukar, dr. med.

direktor Splošne bolnišnice Jesenice

Je specialist internist. Od leta 2013 do 2014 je bil predstojnikInternega oddelka, od leta 2014 pa je direktor Splošne bolnišnice Jesenice.

 
Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med.

Splošna bolnišnica Celje

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., je od leta 1998 zaposlen V Splošni bolnišnici Celje, kjer je pred kratkim tudi postal v.d. direktorja.

Več.

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med. je leta 1991 po opravljenem sprejemnem izpitu pričel s študijem medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil kot prejemnik Oražnove nagrade za najboljšega študenta letnika 10.6.1998. Od 1.8.1998 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. 28.2.2003 je z opravljenim specialističnim izpitom zaključil specializacijo iz interne medicine in nadaljeval svoje delo kot specialist na Oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja Splošne bolnišnice Celje. Leta 2008 je dosegel naziv doktorja znanosti z doktorsko disertacijo na področju srčnega popuščanja. Od leta 2006 dela kot interventni kardiolog, leta 2010 je postal vodja Laboratorija za invazivno srčno diagnostko, od leta 2011 pa opravlja delo predstojnika Kardiologije Splošne bolnišnice Celje. V sodelovanju z Oddelkom za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje od leta 2011 sodeluje tudi kot operater v programu implantacij stalnih srčnih vzpodbujevalcev. Leta 2012 je za 12 mesecev opravljal funkcijo vršilca dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje, od leta 2013 pa opravlja funkcijo namestnika strokovnega direktorja. Leta 2013 je pridobil tudi naziv specialist kardiologije in vaskularne medicine. V letu 2016 je pričel opravljati funkcijo koordinatorja neoperativnih strok, pred kratkim pa je postal v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje.

Ob rednem delu sodeluje tudi v aktivnem izobraževanju kolegov v lastni ustanovi ter na domačih in tujih izobraževalnih srečanjih. Skupaj s kolegi redno objavlja prispevke v domači in tuji literature, njihov oddelek je aktivno vključen v več mednarodnih kliničnih raziskav, v mednarodni multicentrični raziskavi ReDual PCI opravlja funkcijo nacionalnega koordinatorja za Slovenijo. Je aktiven član Upravnega odbora Združenja kardiologov Slovenije, trenutno tudi podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije. Aktivno obvlada slovenski, angleški, nemški, hrvaški, srbski in makedonski jezik.

 
Mag. Marjeta Kuhar

strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema

Mag. Marjeta Kuhar v zadnjih letih, kot zainteresirana strokovna javnost, konkretno na podlagi podatkov in analiz, opozarja na problematiko čakalnih dob in naraščajočega števila čakajočih ter na vzroke za njihov nastanek.

Več.

Mag. Marjeta Kuhar je univerzitetna diplomirana ekonomistka z znanji s področja analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema, ki jih je pridobila tudi na Ministrstvu za zdravje. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz Strateškega planiranja v Slovenskih bolnišnicah. Magistrirala, pa iz Analize izvajanja zdravstvenega varstva na primarni ravni v Republiki Sloveniji v kateri je postavila model za reorganizacijo mreže javne zdravstvene službe na primarni, sekundarni ter terciarni ravni, ki bi ga kazalo implementirat v prakso.

V zadnjih letih, kot zainteresirana strokovna javnost, tudi javno na Odboru za zdravstvo v Državnem zboru v sodelovanju z nekdanjimi ministri za zdravje in svetovalcem Predsednika RS, konkretno na podlagi podatkov in analiz, opozarja na problematiko čakalnih dob in naraščajočega števila čakajočih ter na vzroke za njihov nastanek. Od leta 1993 je sodelovala z več ministri za zdravje, državnimi sekretarji ter mednarodno priznanimi strokovnjaki. Je predstavnica mlajše (digitalne) generacije, ki se še uveljavlja, in svoje strokovne prispevke ter analize javno objavlja v elektronskih medijih. Večina njenih raziskav in analiz je dostopna na spletu, nekaj pa tudi v domači strokovni literaturi ter dnevnem časopisju.

 
Helena Ulčar Šumčič

vodja področja za zdravstveno ekonomiko na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije

Helena Ulčar Šumčič že 16 let deluje na področju zdravstvene ekonomike. Zaposlena na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije kot vodja področja za zdravstveno ekonomiko, pred tem pa zaposlena na Ministrstvu za zdravje.

Več.

Helena Ulčar Šumčič že 16 let deluje na področju zdravstvene ekonomike. Zaposlena na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije kot vodja področja za zdravstveno ekonomiko, pred tem pa zaposlena na Ministrstvu za zdravje. Sodeluje pri različnih projektih v okviru Združenja in skupnih projektih ostalih partnerjev iz zdravstva, zadnja leta pokriva predvsem področje sekundarne ravni. Aktivno sodeluje pri dogovarjanju za programe zdravstvenih storitev in pripravlja analize, poročila... Je tudi predsednica Društva ekonomistov v zdravstvu.

 
Prim. Irena Vatovec, dr.med.

specialistka družinske medicine v Zdravstvenem domu Postojna

Prim. Irena Vatovec, dr.med., je specialistka družinske medicine z bogatimi izkušnjami na področju upravljanja v zdravstvu, organizaciji dela na področju primarnega zdravstva, družinske medicine in pedagoškem področju.

Več.

Prim. Irena Vatovec, dr.med., je specialistka družinske medicine z bogatimi izkušnjami na področju upravljanja v zdravstvu, organizaciji dela na področju primarnega zdravstva, družinske medicine in pedagoškem področju.
Izkušnje si je pridobila kot strokovni vodja zdravstvenega doma od leta 1997, kot direktorica ZD Postojna od leta 2001, z delom v ambulanti družinske medicine in poučevanjem na Katedri za družinsko medicino MF v Ljubljani ter kot članica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino od leta 2004 do 2012.
Od leta 1999 je mentorica študentom medicine in specializantom družinske medicine. V letih 2004 do 2012 je bila članica Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije in od leta 2001 je imenovana za nadzorno zdravnico za izvajanje strokovnih nadzorov. Od leta 2004 do 2016 je bila imenovana v učiteljski naziv asistentke na Medicinski fakulteti v Ljubljani za predmet družinske medicine.
Sodelovala je na številnih projektih na področju sistema zdravstvenega varstva, modelov plačevanja osnovnega zdravstva, izboljšanja kakovosti, uvajanju referenčnih ambulant in prenovi sistema NMP v sodelovanju z Ministerstvom za zdravje, ZZZS in Združenjem zdravstvenih zavodov.

 
Aleš Mikeln, MBA

predsednik uprave, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.

Aleš Mikeln vodi Vzajemno od leta 2013. Združenje Manager mu je v letu 2003 podelilo priznanje za mladega managerja. Pred tem je Aleš Mikeln vodil Palomo in kasneje SwatyComet. Leta 1994 je pridobil MBA naziv na IEDC Brdo, sicer pa je univerzitetni diplomirani inženir strojništva.

 
Izr. prof. dr. Antonija Poplas Susič, dr. spec. druž. med.

Zdravstveni dom Ljubljana

Od leta 1989 je zaposlena v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je 2017 prevzela vodenje razvoja osnovnega zdravstva, pred tem je bila od 2011-2016 strokovna direktorica, še prej pa predstojnica enote Šentvid in vodja zdravstvenega varstva odraslih v isti enoti. Ves čas ostaja zvesta stiku s pacienti kot izbrana osebna zdravnica.

Več.

Od leta 1989 je zaposlena v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je 2017 prevzela vodenje razvoja osnovnega zdravstva, pred tem je bila od 2011-2016 strokovna direktorica, še prej pa predstojnica enote Šentvid in vodja zdravstvenega varstva odraslih v isti enoti. Ves čas ostaja zvesta stiku s pacienti, zato še vedno dela kot izbrana osebna zdravnica in ima opredeljenih preko 1500 pacientov.

Aktivno sodeluje s katedro za družinsko medicino MF Ljubljana, kjer predava študentom, specializantom in doktorandom ter z Zdravstveno fakulteto Jesenice. Je članica številnih strokovnih skupin v slovenskem zdravstvenem sistemu , med drugim je v aktualnem mandatu podpredsednica Zdravstvenega sveta in Glavnega strokovnega sveta pri SZD ter predsednica Komisije za razvrščanje zdravil na listo. Je vabljena predavateljica na številnih domačih in mednarodnih srečanjih.

Leta 2011 je prevzela pri Ministrstvu za zdravje vodenje projekta krepitve osnovnega zdravstva z uvajanjem referenčnih ambulant, ki je prinesel načrtovano in s kazalniki kakovosti podprto delo timov v družinsko medicino. Vodi ali sodeluje v mednarodnih in domačih raziskovalnih projektih in je prepričana, da lahko s primerno organizacijo in pristopom v zdravstvu delamo bolje, ob tem, da morajo tudi bolniki prevzeti in izkazovati bolj odgovorno ravnanje do svojega zdravja.



Kotizacija in prijava

Redna prijava na dogodek
250 €

Vključuje udeležbo na posvetu in okrepčila med odmori.



V ceno ni vključen DDV.


PRIJAVITE SE ZDAJ
, vsekakor pa do 1. novembra 2018. Skrajni rok za odjavo je štiri dni pred posvetom. Odjava mora biti pisna.

Pri kasnejši odjavi vam bomo zaračunali administrativne stroške, kot so zapisani v Splošnih pogojih poslovanja podjetja Planet GV.

Na podlagi prijave vam bomo poslali račun, ki ga poravnate v navedenem plačilnem roku. Kotizacijo za dogodek lahko poravnate tudi pred prejemom računa na IBAN SI56 0292 1008 9918 850 (Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana), sklic na št. 004301-matična št. plačnika.

Generalni sponzor


Lokacija

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Miklošičeva cesta 24
1000 Ljubljana


T: 080 33 44
E: izobrazevanje@planetgv.si