Vloga izobraževalnih managerjev v učeči se organizaciji

Pri poslovanju že od leta 2008 izkušamo dramatične spremembe v strukturi organizacij kot tudi pri delovni sili, kar korenito spreminja vlogo izobraževalnih managerjev.
Strukturne spremembe; Prva velika sprememba, ki jo vsi opazimo je, da so organizacije postale manjše in bolj sploščene, z manj hierarhičnimi ravnmi. Moč odločanja se je preselila iz vrhnjega na srednji management, ki nadzira budžete in človeške vire. Razvoj organizacije usmerjajo kupci s svojimi potrebami in željami. Udobnost digitalizacije nam ponuja široke mreže partnerstev, ki oblikujejo povsem drugačno organizacijsko kulturo, takšno kjer se ceni ad hoc reševanje problema, ceni timsko delo in tako imenovane think-thank skupine. Izvršni in vrhnji management počasi izginja.
Vrednote zaposlenih postajajo vse bolj pomembne, z njimi pa v ospredje prihaja tudi psihološka pogodba. Področje izobraževalnega managementa postaja iz dneva v dan bolj strateško in cenjeno, saj večina organizacij gleda na učenje kot najbolj cenjen človeški trud in prispevek k organizaciji. To se odraža tudi skozi kopico novih nazivov in odgovornosti na področju izobraževalnega managementa kot so: vodja izobraževanja, izobraževalni manager, razvojni manager, manager kulture znanja, vodja kompetenčnega centra, vodja razvoja kompetenc…
Eksplozija znanja; Znanje narašča ekspotencialno, njegovo hitro rast je povzročil internet. Digitalizacija pa pospešuje hitrost potrebnih sprememb. Staro znanje ni več uporabno, organizacija mora vsakih 3-4 leta sprožiti nov krog organizacijskega učenja od nezavedne nekompetentnosti do nezavedne kompetentnosti. Po drugi strani pa pridobivanje znanja nikoli ni bilo lažje in cenejše kot danes. Raznoliki kanali za pridobivanje znanja so povzročili, da imamo danes „strokovnjake“ takorekoč že za vsakim vogalom. Spremembe se velikokrat kaotične in naključne ter zahtevajo dobro informiranost kot tudi takojšen ter fleksibilen odziv. Izobraževalna funkcija igra na tem mestu ključno vlogo pri nudenju pomoči zaposlenim pri vodenju kariere ter obvladuje organizacijskih sprememb.
Pojav delavcev znanja; Digitalizacija poslovanja, „pametni stroji“, simulacijske naprave in vse večja moč računalnikov spreminjajo naravo dela, z njim pa tudi delovna mesta in ljudi. Ljudje se učimo sobivati s kognitivnimi tehnologijami, kar od nas zahteva veliko bolj sofisticiran način razmišljanja. Tudi struktura delovne sile zgleda precej drugače; povečal se je odstotek žensk na ključnih delovnih mestih, več je tudi priseljenih delavcev in tistih, ki delajo „part-time“, zlasti pa se je povečal odstotek oseb, ki delajo na daljavo. Povečalo se je tudi število starejših delavcev. Spreminjajoča se delovna sila postavlja pred izobraževalni management nove izzive, zlasti na področju e-učenja ter drugih orodij za odklepanje potencialov vse bolj raznolike delovne sile in vse bolj raznolikih pristopov k delu in učenju.


PRIHODNOST JE POLNA VPRAŠAJEV
Vse hitrejše spremembe postavljajo prihodnost izobraževalnega managementa pod veliko vprašajev:

  1. Kako v času nenehnega povečevanja in razpršenosti informacij akumulirati in razvijati organizacijsko znanje?
  2. Kako bomo upravljali organizacijsko znanje in spretnosti tako, da se bodo ljudje razvijali skupaj s spremembami?
  3. Kakšne metodologije izobraževanja, izpopolnjevanja ter usposabljanja ubrati, da bodo ljudje pridobili ustrezna znanja in spretnosti za delanje prebojev na vse bolj zahtevnem trgu?
  4. Kako izmeriti učinkovitost izobraževalne funkcije?
  5. S kakšno hitrostjo se bodo razvijale izobraževalne metodologije ? …

Vprašanj je več kot odgovorov, da pa bi odgovorili na vsaj nekaj izmed njih, smo o vlogi izobraževalnega managementa v bližnji prihodnosti povprašali vas, skrbnike znanja v praksi. (Glej intervju).


10 PREVERJENIH DEJSTEV KAKO MANAGEMENT PODPIRA IZOBRAŽEVANJE

  1. Vrhnji management verjame, da so ljudje s svojim znanji in spretnostmi tisti, ki prinašajo moč organizaciji.
  2. Management v povprečju investira v izobraževanje od 1,6 do 2 odstotka denarja od skupnih stroškov dela.
  3. Management verjame, da imajo večja vlaganja v izobraževanje za posledico višjo dodano vrednost na zaposlenega.
  4. Management podpira izobraževanje, kar se manifestira v zagotovitvi potrebne infrastrukture (učilnice, tehnična oprema …) ter zagotovitvi osebja, ki bo skrbelo za izobraževanje.
  5. Management polaga veliko pozornosti na kakovost procesa izobraževanja.
  6. Management skrbi, da je izobraževanje v skladu s strateškimi potrebami organizacije.
  7. Izobraževalni managerji so zelo fleksibilni in inovativni, zlasti v procesu identificiranja potreb ter izvedbe usposabljanja.
  8. Izobraževalni managerji obravnavajo izobraževanje kot strateško poslovno orodje.
  9. Izobraževalni managerji gledajo širše na razvoj ljudi in vidijo izobraževanje in usposabljanje kot najpomembnejše orodje za opolnomočenje ljudi.
  10. Izobraževalni managerji vidijo sebe pretežno v vlogi moderatorjev učenja.

Želite biti redno obveščeni o naših izobraževalnih dogodkih?

Prijavite se na naše e-novice