Hipoteka v korist več upnikov pri sindiciranem kreditu
dr. Nina Plavšak

Za pravne značilnosti lastninske ali druge pravice v pomenu upravičenj, ki jih vključuje, ni pomembno, ali je njen imetnik samo ena oseba (kot edini lastniki) ali sta njeni imetnici dve osebi ali več oseb. Vsebina in obseg upravičenj, ki jih vključuje lastninska ali druga pravica, namreč ostane enaka ne glede na število njenih imetnikov. To je pomembno zlasti pri uveljavljanju (uresničevanju) teh upravičenj v razmerju do tretjih – oseb, ki niso imetnice te pravice.

S tem, ko nastane položaj, da sta imetnici iste pravice dve osebi ali več oseb, v notranjem razmerju med temi osebami nastanejo medsebojne pravice in obveznosti teh oseb glede uresničevanja upravičenj, vsebovanih v tej (skupni) pravici, in izpolnjevanja morebitnih obveznosti, povezanih z imetništvom ali uresničevanjem pravice. Za ta notranja razmerja uporabljamo izraz pravna skupnost (primerjaj 1003. člen OZ). Pravna skupnost je pravno razmerje med imetniki iste pravice, katerega vsebina so medsebojne pravice in obveznosti imetnikov določene pravice glede uresničevanja te pravice in izpolnjevanja obveznosti, povezanih z imetništvom te pravice.

Splošna pravila o pravni skupnosti ureja OZ v XXVIII. poglavju posebnega dela (v 1003. do 1011. členu). Ta pravila se uporabljajo za pravno skupnost, ki obstaja med več imetniki iste (premoženjske) pravice. Za pravno skupnost, ki obstaja med več imetniki lastninske pravice na isti stvari (nepremičnini ali premični stvari), so v 65. do 72. členu SPZ določena nekatera posebna pravila. Glede vprašanj, ki niso urejena s posebnimi pravili SPZ, pa se tudi za pravno skupnost več imetnikov lastninske pravice uporabljajo splošna pravila OZ.

Okoliščina, da SPZ izrecno ureja samo položaj več imetnikov lastninske pravice, ne pomeni, da ta položaj ne more nastati (ni dovoljen) glede druge, izvedene stvarne pravice. Zato se lahko hipoteka ustanovi oziroma obstaja tudi v korist dveh ali več oseb – skupnih imetnic hipoteke. Ker ima notranje razmerje med več imetniki hipoteke značilnost obligacijskega razmerja, lahko skupni imetniki hipoteke avtonomno uredijo njihovo notranje, obligacijsko razmerje glede uresničevanja hipoteke (3. člen OZ). Glede vprašanj, ki jih ne uredijo z medsebojno pogodbo, pa se uporabljajo pravila o pravni skupnosti, ki jih ureja OZ v XXVIII. poglavju posebnega dela (v 1003. do 1011. členu).

Dodatni viri:

Želite biti redno obveščeni o naših izobraževalnih dogodkih?

Prijavite se na naše e-novice